Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od socialnih sporov, izrecno naštetih v 7. členu ZDSS-1, temveč gre za spor med Zavodom in osebo, ki je bila vključena v aktivno politiko zaposlovanja z naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in brezposelno osebo, kot je to določeno v 49.c členu ZZZPB. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je v tožbi, vloženi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani dne 16.6.2005, navajal, da je s toženo stranko sklenil pogodbo o vključevanju toženke v program aktivne politike zaposlovanja. Toženka je bila v času sklenitve pogodbe brezposelna oseba, ki s svojo strokovno izobrazbo in znanjem ni bila konkurenčna na trgu delovne sile, kar bi se spremenilo, če bi pridobila strokovno izobrazbo kuhar. Program iz pogodbe bi morala zaključiti 31.8.2003. Ker toženka tožniku ni posredovala niti potrdila o uspešno končanem programu, niti ni pojasnila razlogov nedokončanega programa, je glede na pogodbena določila dolžna vrniti sredstva, ki jih je prejela za realizacijo programa v vtoževanem znesku.

Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom, V P 2012/2005-4 z dne 16.11.2005 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Sklenilo je, da glede na določbe 48., 49. in 49.b člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) in glede na določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) ni pristojno za odločanje o sporni zadevi, ker gre za socialni spor. Sklicevalo se je na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII R 41/2005 z dne 28.10.2005. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kjer je spor voden pod opr. št. Ps 59/2006, pristojnosti ni sprejelo, zato je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, po določilih drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB - Uradni list RS, št. 36/2004). Štelo je, da spor ne spada med socialne spore, za katere 7. člen ZDSS-1 predpisuje pristojnost socialnega sodišča. Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja določb pogodbe uveljavlja povračilo sredstev, ki jih je namenila toženi stranki za izboljšanje zaposlitvenih možnosti z izvajanjem ukrepa aktivne politike zaposlovanja. Pokrivanje stroškov poklicne rehabilitacije zaradi novih možnosti zaposlovanja je ukrep aktivne politike zaposlovanja, o čemer oseba, ki je vključena v program aktivne politike zaposlovanja in Zavod skleneta pogodbo, zaradi česar naj bi šlo za civilni oziroma premoženjski spor.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Vrhovno sodišče je v podobnih sporih o pristojnosti med socialnim in rednim sodiščem že odločalo (na primer sklepi opr. št. VIII R 14/2004 z dne 6. 9. 2004, VIII R 22/2004 z dne 10. 12. 2004, VIII R 23/2004 z dne 10. 12. 2004 in VIII R 7/2005 z dne 17. 3. 2005). V teh primerih je vedno odločilo, da je v tovrstnih sporih pristojno sodišče splošne pristojnosti, ker ne gre za enega od izrecno določenih socialnih sporov. V navedenih zadevah je Vrhovno sodišče sicer odločalo še na podlagi starega 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), vendar tudi novi ZDSS-1 ni prinesel takih sprememb v določbah o pristojnosti v socialnih sporih, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev.

V predmetnem sporu po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne gre za spor iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in tudi ne za spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje (prva alinea 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). ZZZPB pri tem v 14. členu določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju in da so pravice iz tega zavarovanja (17. člen ZZZPB) denarno nadomestilo, denarna pomoč, povračilo prevoznih in selitvenih stroškov in pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obvezno zavarovanje tako ne zajema pravic iz aktivne politike zaposlovanja, za katere je tudi določeno, da se ne financirajo iz prispevkov (obvezno zavarovanje) ampak iz proračuna Republike Slovenije (60. člen ZZZPB).

Prav tako ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev ali spor o povrnitvi škode, ki bi jo zavarovanec povzročil zavodu (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1). Po tej določbi je socialno sodišče pristojno na področjih iz prvega odstavka 7. člena, kar pomeni samo v primerih, ki so tam našteti in med njimi ni sporov s področja aktivne politike zaposlovanja, ker se ne financirajo iz sredstev zajetih z obveznim zavarovanjem.

Ker v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od izrecno naštetih socialnih sporov, temveč gre za spor med Zavodom in osebo, ki je bila vključena v aktivno politiko zaposlovanja z naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in brezposelno osebo, kot je to določeno v 49.c členu ZZZPB. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

V zadevi opr. št. VIII R 41/2005 prav tako kot v sporni zadevi ni šlo za spor med Zavodom in delodajalcem, temveč neposredno za spor med Zavodom in brezposelno osebo, čeprav tudi glede pravic iz okvira aktivne politike zaposlovanja. V tem se je ta sporna zadeva razlikovala od podobnih sporov o pristojnosti, ki jih je pred tem reševalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Vendar so zadeve medsebojno vseeno primerljive. V vseh premerih gre za spor iz aktivne politike zaposlovanja, ki ni niti pravica iz obveznega zavarovanja niti ni spor iz kakšne druge točke 7. člena ZDSS-1. Zato se je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kljub drugačni odločitvi v zadevi VIII R 41/2005 vrnilo k predhodnim odločitvam in odločilo kot v vrsti predhodnih primerov, da spor iz aktivne politike zaposlovanja ni socialni spor ampak je civilni premoženjski spor. Zato je za njegovo rešitev pristojno sodišče splošne pristojnosti in ne specializirano socialno sodišče. Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZPP, določb 46. in 47. člena ZPP ter prvega odstavka 114. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.), Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.