Jedro

Tudi, če se je v redu povabljeni obdolženec, ki ni prišel na glavno obravnavo, opravičil in predlagal preložitev obravnave, bo lahko sodišče opravilo obravnavo v nenavzočnosti obdolženca po I. odst. 442. člena ZKP, vendar le, če bo sodnik ocenil, da razlogi, ki jih navede obdolženec, niso opravičljivi. O tej oceni bo v obrazložitvi sodbe moralo navesti tudi razloge.

Izrek

Pritožbam obdolženke in njenega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženko spoznalo za krivo kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po I. odst. 133. in kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odst. 146. člena KZ. Za prvo dejanji ji je določilo 25-dnevnih zneskov oziroma 50.000,00 SIT denarne kazni, za drugo 20-dnevnih zneskov oziroma 40.000,00 SIT denarne kazni ter izreklo enotno denarno kazen 40-dnevnih zneskov oziroma 80.000,00 SIT.

Proti sodbi sta se pritožila obdolženka in njen zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah. Predlagala sta razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tudi v primeru, če pravilno vabljeni obdolženec ne pride na glavno obravnavo, pa se pred tem opraviči in predlaga preložitev obravnave, bo sodišče lahko opravilo obravnavo v nenavzočnosti obdolženca po I. odst. 422. člena ZKP, vendar le, če bo sodnik ocenil, da so razlogi, zaradi katerih se obdolženec po navedbah v njegovi prošnji ne more udeležiti obravnave, neupravičeni. V obravnavanem primeru je bila obravnava opravljena v nenavzočnosti obdolženke, ki je bila sicer pravilno vabljena, vendar se je po svojem zagovorniku pravočasno opravičila in predlagala preložitev obravnave. Sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi sodbe navedlo le, da prošnji zagovornika za preložitev obranvave ni ugodilo, ni pa navedlo razlogov za tako svojo odločitev. Izpodbijane sodbe zato ni mogoče preizkusiti glede odločilnega dejstva, ali so bili izpolnjeni pogoji za opravo obravnave brez navzočnosti obdolženke. Podana je zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odst. 371. člena ZKP. Nadaljnja taka bistvena kršitev pa je, kot to utemeljeno uveljavlja pritožba zagovornika, podana tudi zato, ker so razlogi izpodbijane sodbe o krivdi obdolženke nejasni. Glede obeh kaznivih dejanj je namreč sodišče prve stopnje v sodbi navedlo le, da se je obdolženka svojih ravnanj zavedala, ni pa navedlo razloge o obstoju voljnih sestavin naklepa, o tem, ali je obdolženka posledico hotela oziroma vanjo le privolila, zgolj zavest o ravnanju in posledicah, je namreč lahko tudi sestavina zavestne malomarnosti.

Zaradi navedenih bistvenih kršitev je moralo sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo ponovno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zagovornik v pritožbi uveljavlja tudi, da naj bi bila podana bistvena kršitev iz 8. točke I. odst. 371. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje na glavni obravnavo prebralo izpovedbi privilegiranih prič P.T. in Pe.T., kar naj bi bilo v nasprotju s III. odst. 340. člena ZKP. Po določbah navedenega odstavka sodišče v soglasju s strankami lahko prebere tudi zapisnik o izpovedbi privilegirane priče, vendar le, če je bi le-ta pravilno povabljena na glavno obravnavo. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je bila priča Pe.T. na zadnjo glavno obravnavo povabljena, ne pa tudi priča P.T., ki je mož obdolženke.

Niso bili zato dani pogoji, da se prebrala izpovedba te priče, vendar kljub temu ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 371. člena ZKP, ker se sodba na navedeni dokaz ne opira.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti dokaze in bolj skrbno ocenjevati izpovedbo oškodovanke. Pritožba namreč utemeljeno uveljavlja, da je oškodovanka tudi na zadnji glavni obravnavi v prvem delu svoje izpovedbe, glede prvega kaznivega dejanja navedla, da ji je obdolženka vzela iz rok posodo in jo z njo udarila po roki, zatem ko je bila ispraševana pa je potrdila verzijo iz opisa dejanja v obtožnem predlogu, da je obdolženka s posodo zamahovala proti njej, zaradi česar se je branila z dvignjenimi rokami. Glede drugega kaznivega dejanja pa je potrebno opozoriti, kar bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je oškodovanka v prejšnjih zaslišanjih spontano vedno omenjala le prijem za vrat in ramena, ne pa tudi vlečenje za lase in brcanje. Slednje ravnanje obdolženke je spontano opivovala le v zvezi z dogodkom dne 24.11.1995. Če bo izreklo obsodilno sodbo, pa bo sodišče prve stopnje vezano na prepoved iz 385. člena ZKP, navedene določbe je namreč v sedaj izpodbijani sodbi prekršilo, saj je obdolženki izreklo denarno kazen v višjem nominalnem znesku, kot v prvi sodbi, ki je bila razveljavljena samo zaradi pritožbe, ki je bila podana v korist obdolženke.