15. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.o.o., Industrijski holding, Ž., ki jo zastopa B. B., podpredsednik poslovodnega odbora, in C. C. C. iz Z. na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 81/2001 z dne 7. 2. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 269/2000 z dne 29. 3. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. 163/98 z dne 12. 7. 2000 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba C. C. C. zoper isto sodbo se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prva ustavna pritožnica je na podlagi pravnomočne vmesne sodbe dolžna del kupnin, pridobljenih s prodajo stanovanj po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju SZ), odvajati tožeči stranki v skladu z določbami Zakona o slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in nasl. - ZSOS). Pritožničina revizija je bila zavrnjena s sodbo, ki jo zdaj z ustavno pritožbo izpodbija. Sodišča so ugotovila, da je prva tožnica, ki je bila sicer pred uveljavitvijo SZ kupljena v stečaju, ohranila svojo pravno subjektiviteto, stanovanja, na katerih je imela pravico uporabe, pa so ostala družbena lastnina, dokler ni z uveljavitvijo SZ na njih nastala lastninska pravica; to pa je po istem zakonu prineslo tudi dolžnost plačila dela kupnin od prodaje teh stanovanj v Slovenski odškodninski sklad.

2.Isto sodbo izpodbija druga pritožnica. Svojo upravičenost do ustavne pritožbe utemeljuje z navedbo, da je delničar v neki družbi, ki ima kot večinski lastnik naložbo v drugi družbi, ta pa kot večinski lastnik v tretji družbi, ki je ena od družbenic prve pritožnice.

3.Prva pritožnica zatrjuje, da ji je z izpodbijano sodbo kršena pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravica do povračila škode (26. člen Ustave) in pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

4.Ko utemeljuje te trditve, prva pritožnica ponavlja svoje pravne poglede, s katerimi v pravdi kot tožena stranka ni imela uspeha in iz katerih izhaja, da naj za pravne osebe, kakršna je ona, ki v trenutku uveljavitve SZ niso imele družbenega premoženja, prisojena obveznost ne velja. Bila bi namreč po njenem gledanju nedopusten poseg v zasebno lastnino oziroma bi pomenila razlastitev. Neenakost vidi pritožnica v obravnavanju pravnih oseb v mešani lasti in pravnih oseb v zasebni lasti ter lastnikov teh oseb.

B.

5.Z zatrjevanjem in pojasnjevanjem, kako da je sodišče v izpodbijani sodbi narobe uporabilo materialno pravo, ni mogoče utemeljiti ustavne pritožbe. Ta namreč ni še ena instanca v pravdnem postopku, temveč je posebno ustavnosodno sredstvo zoper kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

6.Ustavno načelo, da so pred zakonom vsi enaki, se v primeru izpodbijanja sodnega akta konkretizira v človekovi pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). V čem naj bi taka kršitev bila, prva pritožnica ne pojasni in ne utemelji. Sodišče bi jo lahko zagrešilo, če bi določbe SZ le v pritožničinem primeru uporabilo tako, kot se pritožnici ne zdi prav, v drugih enakih primerih pa drugače. Tega pritožnica niti ne zatrjuje.

7.Člen 26 Ustave govori o škodi, ki jo posamezniku stori oseba ali organ, ki opravlja službo ali dejavnost nosilca javnih pooblastil. Vsebina te določbe se dejanskega stanja obravnavane zadeve ne dotika.

8.Tudi kršitve človekove pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Po mnenju Ustavnega sodišča naslavlja prva pritožnica ta očitek preko izpodbijane sodbe določbam SZ. Pri tem pa pozablja, da ta zakon nalaga izpodbijano obveznost le tistim, ki jim je hkrati dal stanovanja v last, in le glede stanovanj, ki dotlej niso bila njihova, temveč družbena lastnina.

9.Preizkus ustavne pritožbe prve pritožnice je torej pokazal, da zatrjevanih kršitev človekovih pravic v izpodbijani sodbi očitno ni, zato pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

10.Druga pritožnica v pravdi, ki se je končala z izpodbijano sodbo, ni sodelovala, zato je ni upravičena izpodbijati. Njeno ustavno pritožbo je bilo treba zavreči.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno.

Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger