Jedro

Kot izhaja iz zapisnika, je inšpektor pooblaščenki in navzočemu tožniku predočil ortofoto posnetke, iz katerih izhaja stanje pred in po pričetku sporne gradnje in so zato ugovori tožnikov, ki se nanašajo na dokazni postopek, neutemeljeni. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da so bili tožniki večkrat seznanjeni s podatki spisa in so zato njihovi ugovori glede zatrjevane kršitve načela zaslišanja stranke neutemeljeni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da morata tožnika takoj po prejemu izpodbijane odločbe ustaviti gradnjo trietažnega - manj zahtevnega objekta, ki ga gradijo na zemljišču s parc. št. 1109/2 k.o. ... Inšpekcijski zavezanci morajo nelegalno zgrajen trietažen - manj zahteven objekt, zunanjih maksimalnih tlorisnih dimenzij približno 13,00 m x približno 12,20 m in višine približno 9,10 m, odstraniti do 31. 7. 2015 ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je inšpekcijske zavezance iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 1. točke izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 1. točke, ki se bo opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo. Pod 3. točko izreka izpodbijane odločbe je upravni organ prve stopnje za objekt iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe izrekel prepovedi v skladu s 158. členom Zakona o graditivi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). S 4. točko izreka izpodbijane odločbe je še odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški, s 5. točko izreka izpodbijane odločbe pa, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je upravni organ prve stopnje navedel, da je v zadevi odločil v ponovnem postopku po tem, ko je drugostopenjski organ z odločbo št. 0612-104/2014/4-MG z dne 6. 10. 2014 odpravil prvostopenjsko odločbo št. 06122-179/2014-5 z dne 14. 2. 2014 in mu vrnil zadevo v ponovno odločanje z napotilom, da v ponovnem postopku ugotovi čas začetka gradnje spornega objekta z ogledom objekta, z zaslišanjem prič in s ponovnim zaslišanjem strank, da se opredeli kdaj se je pričela gradnja predmetnega objekta in ugotovi, ali je ta zgrajen v skladu z gradbenimi predpisi. Zaradi ugotovitve dejanskega stanja je upravni organ prve stopnje za dne 9. 4. 2015 razpisal zaslišanje inšpekcijskih zavezancev, to je investitorjev na kraju sporne gradnje. Z vabilom na zaslišanje je inšpekcijske zavezance pozval, naj s seboj prinesejo vsa dokazila o legalnosti predmetnega posega v prostor. Zaslišanja se je udeležil inšpekcijski zavezanec - prvi tožnik ter pooblaščenka inšpekcijskih zavezancev - investitorjev, ki je izpovedala, da se je gradnja shrambe pričela po pridobitvi sklepa o priglasitvi del dne 4. 6. 1987. Pojasnila je, da je objekt v letu 2010 zgorel, po požaru pa se je objekt delno nadzidal in razširil tako, kot je razvidno danes, medtem ko so temelji ostali isti. Sanacija se je začela po požaru nekako v letu 2010. Ugotovljeno je bilo, da je prvotno zgrajeno poljsko shrambo tlorisne velikosti 36 m2, ki je bila zgrajena na podlagi sklepa Kmetijske zemljiške skupnosti Koper št. 5/93-1986 z dne 4. 6. 1987 in potrdila Občine Koper št. 351-791/85-8 z dne 17. 11. 2017, uničil požar enkrat v letu 2010. Iz ortofoto posnetkov lokacije zemljišča, na katerem leži obravnavani objekt, v aplikaciji načrtov parcel RKG-GERK pred letom 2006, v letu 2006 in med leti 2009 do 2011 izhaja, da se je objekt, v stanju kakršen je na dan inšpekcijskega ogleda, začel graditi tekom leta 2010 in so torej v času gradnje veljala določila ZGO-1. 3. Niti Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik) niti Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur. list RS št. 37/2008) niti Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. list RS št. 99/2008) niso omogočali gradnje tako velikih manj zahtevnih objektov, kot je predmetni (trietažni objekt tlorisne površine cca 132,60 m2), brez predhodne pridobitve gradbenega dovoljenja. Ne glede na to, da so legalno zgrajeni temelji pogorelega objekta - shrambe tlorisne velikosti 36 m2 sedaj del veliko večjega trietažnega objekta (manj zahtevnega objekta tlorisne velikosti cca 132,60 m), je treba šteti, da je sedanji objekt v gradnji po določbi 12.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 nelegalna gradnja. Inšpekcijski zavezanci si za gradnjo (izvedena je armirano betonska in opečna konstrukcija ter dvokapna streha, najnižja etaža je maksimalnih tlorisnih dimenzij vsaj 13,00 m x 10,20 m, višina objekta od vrha temeljev do slemena strehe pa vsaj 9,10 m) niso pridobili potrebnih dovoljenj. Stanje objekta je bilo ugotovljeno pri inšpekcijskem pregledu dne 17. 1. 2014 in 23. 1. 2014. 4. Glede na to, da bi si za ugotovljeno gradnjo morali inšpekcijski zavezanci na podlagi določb prvega odstavka 3. člena ZGO-1 pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa si ga niso pridobili, je upravni organ prve stopnje izrekel inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1 ter prepovedi v skladu z 152. do vključno 155. členom ZGO-1. 5. Upravni organ druge stopnje je z odločbo št. 0612-105/2015-2-LMJ z dne 25. 3. 2015 (pravilno 25. 3. 2016) pritožbo investitorjev kot neutemeljeno zavrnil. 6. Tožniki se z odločitvijo ne strinjajo in vlagajo predmetno tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka ter kršitev materialnega prava. V tožbi izpostavljajo, da se izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje ne da preizkusiti, saj sta obrazložitvi brez razlogov o odločilnih dejstvih ter brez utemeljenih in tehtnih argumentov, kar, glede na sodno prakso, pomeni kršitev pravil postopka ter v posledici kršitev ustavno zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

7. V konkretnem primeru gre za večkratno odločanje v ponovljenih postopkih. Očitajo, da upravni organ prve stopnje ni sledil napotkom upravnega organa druge stopnje. Organ prve stopnje je v ponovnem postopku izvedel zgolj ogled, ni pa izvedel zaslišanja prič, niti zaslišal strank. Podatke za odločitev je inšpektor pridobil s poizvedovanjem pri pooblaščencu strank, ne pa z izvedbo dokaza z zaslišanjem strank, kot to povsem jasno in nedvoumno veleva določba tretjega odstavka 188. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravni organ prve stopnje je absolutno prekršil pravila ZUP, saj strankam pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal možnosti, da bi se izjasnile o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. V nadaljevanju tožniki toženi stranki očitajo kršitve pravil postopka tudi glede vsebine in sestave zapisnika o ogledu z dne 17. 1. 2014 in 23. 1. 2014. Zapisnika sta bila namreč sestavljena v nasprotju z določbami ZUP. Zapisnik z dne 23. 1. 2014 ne obsega poteka opravljenih dejanj, zato ni mogoče ugotoviti, ali je upravni organ prve stopnje objekt sploh izmeril, iz zapisa v zapisniku pa izhaja, da je uradna oseba zapisnik sestavila šele po zaključenem inšpekcijskem pregledu, to je nekaj ur kasneje. Glede na navedeno je mogoče šteti, da dejansko stanje, kot ga je ugotovil upravni organ prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, ni popolno ugotovljeno. Vztrajajo, da predstavlja sedanja gradnja nadaljevanje gradnje iz leta 1987, ki se je pričela legalno. Sodišču predlagajo, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. ZGO-1 določa, da se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), brez njega pa samo gradnja enostavnega objekta (prvi odstavek 3a. člena ZGO-1). Za nelegalno gradnjo gre, kadar se gradnja, oziroma dela za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo, oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V tem primeru gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1). Gradnja novega objekta pomeni tudi izvedbo del, s katerimi se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled (7.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

11. V zadevi ni sporno, da so investitorji spornega objekta tožniki. V zadevi prav tako ni sporno, da je bil na podlagi sklepa Kmetijske zemljiške skupnosti Koper z dne 4. 6. 1987 in potrdila Občine Koper z dne 17. 11. 1987 na mestu sporne gradnje zgrajen pritličen objekt - poljska shramba tlorisne velikosti 36 m3. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je sedaj na parc. št. 1109/2 k.o. ... postavljen trietažen manj zahteven objekt, zunanjih maksimalnih tlorisnih dimenzij cca 13 m x cca 12,20 m in višine 9,10 m. Lega in velikost spornega objekta izhajata iz zapisnika gradbenega inšpektorja z dne 23. 1. 2014 in k njemu priložene skice spornega objekta, iz katere je razvidno, da je objekt troetažen, z dvokapno streho, da so izvedeni opečni betonski zidovi ter betonske medetažne plošče (tudi strešna), ter da so okenske in vratne odprtine še prazne.

12. V zadevi je sporen čas pričetka gradnje spornega objekta. Kakor izhaja iz zapisnika o zaslišanju strank, sestavljenega v postopku ponovnega odločanja dne 4. 9. 2015 na kraju samem, je pooblaščenka tožnikov na zapisnik izjavila, da se je z gradnjo shrambe za kmetijsko mehanizacijo in pridelke pričelo po pridobitvi sklepa z dne 4. 6. 1987. Zaradi posledic požara se je zidove odstranilo, ostala je temeljna plošča, objekt se je delno nadzidal in razširil, temelji pa so ostali isti. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje v navzočnosti odvetnice in prvega tožnika pregledal dokument spletne aplikacije RKG-GERK z orto foto posnetki lokacije zemljišča s parc. št. 1109/2 k.o. ... in ugotovil, da pred letom 2006 obravnavanega objekta na posnetku ni bilo, saj je na sliki le manjši objekt, nadalje da je v letih 2009-2011 viden večji izkop gradbene jame, v aktualnem posnetku pa je viden nov - obravnavani objekt, katerega dimenzije so razvidne iz že navedenega zapisnika o ogledu. V zadevi ni sporno, da si investitorji, razen dovoljenja za gradnjo poljske shrambe maksimalnih tlorisnih dimenzij 36 m2, ki je pogorela, za predmetno gradnjo, ki je predmet inšpekcijskega postopka, niso pridobili ustreznega gradbenega dovoljenja, česar sami niti ne zatrjujejo niti ne izkazujejo. Ob upoštevanju navedenega, sodišče sledi ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, potrjenega z odločbo upravnega organa druge stopnje, da so investitorji z gradnjo obravnavanega nezahtevnega objekta v tlorisnih dimenzijah in gabaritih, kot so bili ugotovljeni v času inšpekcijskega ogleda, nedvomno začeli v letu 2010. V času izvajanja predmetne gradnje je bil v veljavi ZGO-1, ki v 3. členu določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 3. člena ZGO-1).

13. Glede na to, da iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da za obravnavani objekt gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, gradnja brez predpisanega gradbenega dovoljenja pa nedvomno predstavlja nelegalno gradnjo, je tudi po mnenju sodišča inšpekcijski ukrep, izdan na podlagi 152. člena ZGO-1, ki je predmet presoje, zakonit in utemeljen. V ostalem delu sodišče sprejema razloge tožene stranke v izpodbijani odločbi, dopolnjene z razlogi drugostopne odločbe iz katerih izhaja, da je obravnavan objekt zgrajen na novo v ugotovljenem obsegu in obliki in da bi bilo za gradnjo tega objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ni bilo pridobljeno. Gre torej za nelegalno gradnjo in je izrečeni ukrep utemeljen in zakonit. Razlogov, navedenih v izpodbijani in drugostopni odločbi, zato sodišče v svoji obrazložitvi ponovno ne navaja, temveč se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

14. V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

15. Ugovor tožnikov, ki se nanaša na dimenzije spornega objekta, ugotovljene v zapisniku in na sestavo zapisnika o ugotovitvah dejanskega stanja glede spornega objekta, ni utemeljen. Zapisnik o ogledu objekta z dne 23. 1. 2014 vsebuje vse potrebne podatke in dimenzije, ki so razvidne tudi iz skice, ki je del zapisnika. Zapisnik je javna listina (prvi odstavek 80. člena ZUP). Kakor določa drugi odstavek 80. člena ZUP, je nepravilnosti zapisnika dovoljeno dokazovati, vendar pa tožniki niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo niso predložili, oziroma navedli dokazov, ki bi kazali na to, da so bile dimenzije objekta in etažnost nepravilno ugotovljene. Kakor je tožnikom pojasnil že upravni organ druge stopnje, se ob ogledu opravljenem dne 16. 1. 2014 dimenzije objekta niso merile, ker se je inšpektor odločil, da bo prej preveril obstoj gradbenega dovoljenja, je pa to storil ob ogledu dne 23. 1. 2014. 16. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožnikov, ki se nanaša na kršitve postopka. Na zaslišanju na kraju samem zaradi ugotovitve začetka in obsega sporne gradnje je bil navzoč eden izmed tožnikov, ter pooblaščenka vseh treh inšpekcijskih zavezancev - investitorjev, torej tožnikov, ki je po pooblastilu in v soglasju z navzočim tožnkom na zapisnik podala navedbe, ki se nanašajo na sporno gradnjo in so povzete v izpodbijani odločbi. Kot izhaja iz zapisnika, je inšpektor pooblaščenki in navzočemu tožniku predočil ortofoto posnetke, iz katerih izhaja stanje pred in po pričetku sporne gradnje in so zato ugovori tožnikov, ki se nanašajo na dokazni postopek, neutemeljeni. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da so bili tožniki večkrat seznanjeni s podatki spisa in so zato njihovi ugovori glede zatrjevane kršitve načela zaslišanja stranke neutemeljeni. Po mnenju sodišča je bila utemeljena tudi odločitev upravnega organa prve stopnje, da v skladu z 165. členom ZUP v zadevi ne bo izvedel predlaganih dokazov z zaslišanjem prič in investitorjev, saj dokazi, ki so bili zbrani v postopku, dovolj trdno izkazujejo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.

17. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena in zato na odločitev v zadevi pa ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe. Sodišče je zato tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker tožniki niso navedli novih dejstev ali predlagali izvedbo dokazov, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

18. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).