1. 7. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Ježa, Celje, na seji 1. julija 2010

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. PRp 729/2009 z dne 26. 3. 2010 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. PR 303/2009 z dne 5. 11. 2009 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in četrtega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 108/09) ter četrtega odstavka 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo in 58/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija drugi in četrti odstavek 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki urejata izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu. Izpodbija tudi četrti odstavek 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), ki določa sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za voznika začetnika, ki v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Uveljavlja neskladje izpodbijanih določb s 14. členom Ustave. Meni, da zgolj dejstvo, da je opravil vozniški izpit pred manj kot tremi leti, v primerjavi s starejšimi vozniki ne more pomeniti takšne okoliščine, ki bi upravičevala drugačno obravnavanje. Ustava naj bi zagotavljala enako varstvo pravic ne glede na rojstvo ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Pritožnik izpodbija tudi posamična akta, ki temeljita na izpodbijanih določbah, in zatrjuje kršitev 14. člena Ustave. S sodbo Višjega sodišča je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, s katero je bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki d) sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1. Izrečene so mu bile sankcije: globa 1000 EUR, devet kazenskih točk in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane določbe in posamična akta razveljavi.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt gre v zadevi pritožnika. Pritožnik ne predlaga izjemne obravnave ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. To, da hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenega predpisa, sámo po sebi izjemne obravnave ne utemelji. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb je temeljil na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v zadevi pobudnika ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik