Jedro

Upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za poizvedbe, prejem sklepa, obvestilo stranki in telefonske stroške, saj gre za opravila, ki so vsebovana v stroških za sestavo vloge (predloga za izvršbo) in v materialnih stroških.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tretjem odstavku izreka delno spremeni tako, da se znesek 147,20 EUR nadomesti z zneskom 118,66 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi odločitev v tretjem odstavku izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo dolžniku, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo (prvi odstavek izreka), dovolilo predlagano izvršbo (drugi odstavek izreka), odmerilo stroške upnika na 147,20 EUR (tretji odstavek izreka) in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Šentjurju (četrti odstavek izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija stroškovno odločitev (tretji odstavek izreka) sklepa sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni.

Navaja, da so izvršilni stroški previsoko odmerjeni. Glede na izterjevano terjatev 291,46 EUR so izvršilni stroški nesorazmerni. Upnik ni upravičen do priglašenih stroškov za poizvedbo, prejem sklepa, obvestilo stranki in telefonske stroške v skupnem znesku 40,00 EUR, saj stroški, povezani z upnikovimi pozivi dolžniku za prostovoljno plačilo zapadle obveznosti pred vložitvijo predloga za izvršbo ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo. V predlogu za izvršbo ni navedeno, kdo je vložil predlog za izvršbo. V kolikor je upnik sam vložil predlog za izvršbo, ni upravičen do odvetniških stroškov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti (peti odstavek 38. člena ZIZ).

5. Upnik je vložil predlog za izvršbo po pooblaščenki M. G., odvetnici v M., zato je upravičen do povrnitve stroškov za delo, ki ga je odvetnica na podlagi pooblastila opravila v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo (prvi odstavek 2. člena Odvetniške tarife – v nadaljevanju: OT).

6. Iz predloga za izvršbo izhaja, da je upnik zahteval povrnitev odvetniških stroškov, in takse za predlog in sklep, navedel je tudi, da je pooblaščenka zavezanke za plačilo DDV, zahteval pa je tudi povrnitev drugih stroškov za poizvedbe, prejem sklepa, obvestilo stranki in telefonske stroške v znesku 40,00 EUR. Sodišče prve stopnje je stroške upnika odmerilo na 147,20 EUR.

7. Dolžnik pritožbeno izpostavlja, da so upnikovi izvršilni stroški odmerjeni previsoko, ne nasprotuje pa naložitvenemu in dovolitvenemu delu sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu upnika za dovolitev izvršbe. Ker je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovem predlogu za izvršbo, so bili stroški navedenega predloga potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

8. Dolžnik utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da upnik ni upravičen do povrnitve drugih stroškov za poizvedbe, prejem sklepa, obvestilo stranki in telefonske stroške v pavšalnem znesku 40,00 EUR, saj gre za opravila, ki so vsebovana v stroških za sestavo vloge (predloga za izvršbo) in v materialnih stroških.

9. Upnik je upravičen do povračila nagrade za predlog za izvršbo v višini 100 točk po 1. točki tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 OT, 2 % materialni stroškov po drugem in tretjem odstavku 11. člena OT v višini 2 točk, 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 74,66 EUR, in sodne takse 44 EUR, kar vse skupaj znaša 118,66 EUR.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika delno ugodilo in stroškovno odločitev v tretjem odstavku izreka sklepa sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek 147,20 EUR nadomestilo z zneskom 118,66 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo stroškovno odločitev sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).