Jedro

Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 205,28 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo tožnici, da je dolžna tožencu povrniti 426,24 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni po izdaji sklepa, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od 16. dne po prejemu sklepa dalje do plačila.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožnica. Navaja, da je sodišče, kljub temu, da ni plačala sodne takse za tožbo, poslalo tožencu tožbo v odgovor, zaradi česar je te stroške povzročilo sodišče. Opozarja, da je toženec priglasil stroške po tar. številki 3101, ki določa, da se nagrada po tar. številki 3100 zniža na količnik 0,8. Tožencu je bil postavljen odvetnik, saj je imel Bpp, zaradi česar mu gre, glede na opombe k tretjemu delu tarife, le polovica določene nagrade po tar. številki 3101. Sodišče je tožencu priznalo 20,00 EUR po tar. številki 6002, pri čemer niti toženec niti sodišče nista obrazložila, zakaj naj bi toženec imel za 20,00 EUR poštnih stroškov. Toženec oziroma njegov odvetnik tudi z ničemer ni navedel, da je zavezanec za DDV. Toženec tudi ni zahteval zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka, zaradi česar mu je sodišče prisodilo nekaj, kar sploh ni zahteval. Storitve, ki jih je odvetnik opravil, bodo plačane iz naslove Bpp in bi morali biti ti stroški naloženi v plačilo v korist Bpp.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V konkretni zadevi se je tožba tožnice zaradi neplačila sodne takse štela za umaknjeno in se je postopek ustavil. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnici naložilo plačilo stroškov toženca je pravilna in ima podlago v 1. odstavku 158. člena ZPP, ki ureja vprašanje povrnitve stroškov v primeru, ko umakne tožbo tožnik.

5. Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, kot je tožnica zmotno prepričana, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP).

6. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da bi moralo sodišče prve stopnje vročiti tožencu tožbo v odgovor šele po tem, ko bi tožnica sodno takso plačala, vendar pa je zmotno ravnanje sodišča potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki, v posledici česar je tožnica dolžna nositi stroške odgovora na tožbo toženca. Ker pa je bil tožencu postavljen odvetnik, ki izvaja storitev brezplačne pravne pomoč in ker vrednost spornega predmeta presega znesek 3.000,00 EUR, se namesto nagrade po 12. členu Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) določi nagrada po tabeli iz 36. člena ZOdvT. Pri vrednosti spornega predmeta 22.000,00 EUR glede na 36. člen ZOdvT znaša nagrada 193,00 EUR. Ker pa se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil z ustavitvijo še pred pristopom odvetnika na narok, je potrebno odmeriti stroške postopka upoštevaje tako tar. številko 3100 ZOdvT kot tudi tar. številko 3101 ZOdvT, kar pomeni, da se nagrada zniža na količnik 0,8 in znaša 154,40 EUR. Neutemeljena je pritožba navedba, da je pooblaščenec zgolj pavšalno priglasil 20 % DDV, saj iz priložene priloge k stroškovniku izhaja, da je odvetnik davčni zavezanec (priloga B3). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tar. številko 6002 ZOdvT, saj lahko odvetnik namesto dejanskih izdatkov po tar. številki 6001 ZOdvT v vsaki zadevi zahteva pavšalni znesek v višini 20 % nagrade, vendar največ 20,00 EUR. Toženec je torej upravičen do povrnitve stroškov v višini 205,28 EUR. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da obresti od pravdnih stroškov toženec ni zahteval, zato je v tem delu sodišče odločalo preko zahtevka in s tem kršilo 1. odstavek 2. člena ZPP.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep tako, kot izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem delu pa pritožbo zavrniti in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).