Jedro

Pri vrednosti spornega predmeta se v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 upošteva zgolj višina glavnice.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka dne 25. 2. 2008 vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 10. 2007, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Davčnega urada Koper z dne 18. 12. 2004. Z njo je prvostopni organ tožeči stranki zaradi ugotovljenih nepravilnostih pri obračunavanju in plačevanju dajatev za leto 2003 naložil plačilo davkov in prispevkov, obračunanih od pogodb o delu, v tam navedenih zneskih.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat, med drugim v sklepu Up-858/08 z dne 3.6.2008 (Ur. l. RS, št. 62/08) in odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Tožeča stranka navaja, da je revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Tožeča stranka 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izrecno sicer ne uveljavlja, vendar pa je v reviziji navedla pcto 35.129,17 EUR. V skladu s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija namreč dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 680/2008 že zavzelo stališče, da se v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 upošteva zgolj višina glavnice, ta pa v obravnavanem primeru znaša 18.161,00 EUR in ne presega 20.000,00 EUR, kar pomeni, da revizija po tej določbi ni dovoljena.

7. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

8. Glede na to, da tožeča stranka v obravnavanem primeru pomembnega vprašanja ni navedla, ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Tožeča stranka je dejansko le prepisala zakonsko besedilo določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Morala pa bi pravno vprašanje opisati tako, da bi bilo iz opisa mogoče opredeliti, kakšen je problem, in navesti pravno normo v zvezi s tem vprašanjem. Na podlagi navedenega tožeča stranka ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije, določenega v 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo tožeče stranke zavrglo kot nedovoljeno.

10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, tožeča stranka na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.