Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku za dopisa z dne 17. 2. 2021 in 12. 3. 2021 priznati stroške v višini obrazloženih dopisov po 3. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (v višini 50 točk). Sodišče prve stopnje je navedena dopisa pravilno ocenilo kot (le) kratka dopisa po 4. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (v višini 20 točk). Z dopisom z dne 17. 2. 2021 je namreč tožnik sodišču prve stopnje zgolj predložil zapisnike glavnih obravnav in prepise zvočnih posnetkov pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Celju P 453/2015. Z dopisom z dne 12. 3. 2021 pa je tožnik sodišču prve stopnje zgolj predložil odločbo sodišča, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za oprostitev plačila stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep o stroških postopka.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 103.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 9. 2017 dalje do plačila; v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede stroškov postopka je odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku stroške postopka v znesku 4.694,61 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje; in da je toženka dolžna na transakcijski račun sodišča prve stopnje plačati znesek 664,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje.

2. Zoper sklep o stroških postopka se pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno ovrednotilo določene priglašene točke po Odvetniški tarifi in mu posledično priznalo prenizke pravdne stroške. Sodišče mu je tako za prvo pripravljalno vlogo priznalo le 900 točk, čeprav bi mu jih moralo 1050 točk; za zastopanje na pripravljalnem naroku mu je priznalo le 600 točk, čeprav bi mu jih moralo priznati najmanj 700 točk; za zastopanje na prvem naroku mu je priznalo le 1200 točk, moralo pa bi mu jih 1400 točk; za zastopanje na drugem naroku mu je priznalo le 600 točk, moralo pa bi mu jih 700 točk. Nadalje mu je sodišče za dokazna predloga z dne 17. 2. 2021 in 12. 3. 2021 priznalo le 40 točk (dvakrat po 20 točk), ker da gre zgolj za kratka dopisa. Meni, da gre za obrazložena dopisa, zato bi mu moralo zanju priznati dvakrat po 50 točk. Za drugo pripravljalno vlogo pa mu je sodišče priznalo zgolj 100 točk, ker naj bi šlo le za kratko vlogo in le za strinjanje z ugotovitvami izvedenca. Meni, da je za to vlogo upravičen do 1050 točk, saj je v njej izpostavil pravno relevantna dejstva, in sicer, da izvedenec ni ocenil intenzitete in trajanja strahu, vendar pa se tožnikove trditve glede strahu po načelu afirmativne litiskontestacije štejejo za priznane. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da toženki v plačilo naloži ustrezno višje stroške postopka; podredno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da se odločba o stroških postopka v sodbi šteje za sklep (peti odstavek 128. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.). Če sodišče odloči tudi o glavni zadevi, izda eno samo odločbo, in sicer praviloma sodbo (prvi odstavek 310. člena ZPP). Sodba tako vsebuje tudi sklep o stroških, četudi to ni razvidno iz samega uvoda sodne odločbe. Ker je tožnik vložil pritožbo le zoper odločitev o stroških, je pritožbeno sodišče o njej odločalo s sklepom (prvi odstavek 166. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep o stroških v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov postopka pravilno upoštevalo vrednost spornega predmeta (113.000,00 EUR) in določila 12. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.). Prvi odstavek 12. člena Odvetniške tarife določa, da je cena storitve vsota točk za vsako posamezno storitev, pomnožena z vrednostjo točke. Skladno z drugim odstavkom 12. člena Odvetniške tarife pa je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Ker znaša vrednost odvetniške točke od 6. 4. 2019 dalje 0,60 EUR (Ur. l. RS, št. 22/2019), je sodišče prve stopnje pri odmeri izpodbijanih stroškov postopka pravilno izhajalo iz izhodiščnih 1200 točk za vrednost storitve (1. točka tarifne št. 18 v zvezi s 1. a točko tarifne št. 15 Odvetniške tarife), in ne iz izhodiščnih 1400 točk, kot jih glede na pritožbene navedbe zmotno upošteva tožnik in posledično zmotno zahteva višje plačilo za posamezne opravljene odvetniške storitve.

6. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje tožniku pravilno priznalo v pritožbi izpodbijane stroške, in sicer: za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 24. 8. 2020 900 točk (2. točka tarifne št. 15 Odvetniške tarife); za zastopanje na pripravljalnem naroku za glavno obravnavo dne 31. 8. 2020 600 točk (3. b točka tarifne št. 15 Odvetniške tarife); za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 17. 2. 2021 1200 točk (3. a točka tarifne št. 15 Odvetniške tarife); za zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo dne 20. 12. 2021 600 točk (3. b točka tarifne št. 15 Odvetniške tarife).

7. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku za dopisa z dne 17. 2. 2021 in 12. 3. 2021 priznati stroške v višini obrazloženih dopisov po 3. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (v višini 50 točk). Sodišče prve stopnje je navedena dopisa pravilno ocenilo kot (le) kratka dopisa po 4. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (v višini 20 točk). Z dopisom z dne 17. 2. 2021 je namreč tožnik sodišču prve stopnje zgolj predložil zapisnike glavnih obravnav in prepise zvočnih posnetkov pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Celju P 453/2015. Z dopisom z dne 12. 3. 2021 pa je tožnik sodišču prve stopnje zgolj predložil odločbo sodišča, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za oprostitev plačila stroškov postopka.

8. Končno je neutemeljena tudi pritožba v zvezi z odmero stroškov za drugo pripravljalno vlogo z dne 30. 9. 2021. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da te vloge ni mogoče šteti kot obrazložene vloge med postopkom, za katero bi bil tožnik sicer upravičen do priznanja 900 točk (kot 75 % od izhodiščne vrednosti 1200 točk - 2. točka tarifne št. 15 Odvetniške tarife). Gre namreč za zelo kratko vlogo, v kateri je tožnik navedel le, da se strinja z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca travmatologa, da na mnenje nima pripomb in da ne predlaga dopolnitve mnenja oziroma zaslišanja izvedenca. Navedel je še, da izvedenec sicer ni ocenil intenzitete in trajanja tožnikovega strahu, a toženka trditev glede obstoja, trajanja in intenzitete strahu ni prerekala, zato se štejejo te trditve za priznane. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje tožniku za sestavo te vloge utemeljeno priznalo (le) 100 točk (kot najnižjo vrednost za sestavo obrazložene vloge med postopkom po 2. točki tarifne št. 15 Odvetniške tarife).

9. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o stroških postopka (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).