14. 9. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Danijele Cerjanec in Vilka Cerjanca, oba Semič, na seji 14. septembra 2018

sklenilo:

1.Ustavna pritožba sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 11/2017 z dne 7. 2. 2018 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1495/2016 z dne 5. 10. 2017 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-402/2013/9 z dne 15. 9. 2016 in z gradbenim dovoljenjem Upravne enote Črnomelj št. 351-102/2013-85 z dne 31. 5. 2016 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prve in četrte točke 9. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Semič (Uradni list RS, št. 90/04, 84/09, 57/10, 10/11 in 30/12) glede vsebine, ki jima jo je dala Obvezna razlaga prve in četrte točke 9. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Semič (Uradni list RS, št. 30/12), se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika sta imela položaj stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, s katerim je Upravna enota Črnomelj investitorju na zemljišču, ki meji na zemljišče pritožnikov, dovolila gradnjo poslovnega objekta. Ministrstvo za okolje in prostor je njuni pritožbi zavrnilo. Upravno sodišče je zavrnilo njuno tožbo. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker pogoji za dopustitev revizije niso bili izpolnjeni.

2.Z ustavno pritožbo pritožnika izpodbijata navedene odločitve in zatrjujeta kršitve 2. člena, drugega odstavka 14. člena ter 22., 23, 25., 33. in 72. člena Ustave. Kršitev pravice do enakega varstva pravic pritožnika utemeljujeta z zatrjevanjem, da jima je bil status stranskega udeleženca priznan zgolj formalno, ne da bi bile njune izjave deležne resne in tehtne presoje in brez možnosti vsebinskega vplivanja na rezultat odločitve. Upravni enoti očitata, da je arbitrarno zaključila, da je njuna ocena obremenitve s hrupom nepravilna zaradi napačne lokacije nekaterih virov hrupa. Ker jima Upravna enota ni omogočila, da bi se s sodelovanjem strokovnjaka soočila z investitorjem glede pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, naj bi kršila zahtevo 22. člena Ustave po dopustitvi potrebnih procesnih dejanj, Ministrstvo za okolje in prostor ter Upravno sodišče pa naj bi prezrla njuna opozorila v zvezi s tem. Upravna enota naj jima tudi ne bi dopustila, da bi se seznanila in izjavila o končnih dopolnitvah investitorjeve vloge, predvsem ne v delu, ki se nanaša na model izračuna vrednosti hrupa. Kršitev pravice do enakega varstva pravic v povezavi z načelom pravne države in enakostjo pred zakonom pritožnika utemeljujeta s tem, da sta ves čas opozarjala na napačno uporabo materialnega predpisa, saj bi moral biti po njunem mnenju uporabljen Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič (Uradni list RS, št. 60/13 – v nadaljevanju OPN) in ne Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Semič (v nadaljevanju Odlok o PUP). Pritožnika uveljavljata tudi, da je slednji tudi sicer nezakonit, saj je bila Obvezna razlaga prve in četrte točke 9. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Semič (v nadaljevanju Obvezna razlaga), na kateri med drugim temelji izpodbijana odločitev, sprejeta po "navadnem" postopku, Občina Semič pa naj bi z njo vsebinsko spremenila pomen razlagane določbe Odloka o PUP in razširila dopustne površine objektov, ki se umeščajo v prostor. Iz vseh teh razlogov pritožnika uveljavljata tudi kršitev 23. in 25. člena Ustave. Kršitev pravice do zasebne lastnine pritožnika utemeljujeta s tem, da njuna dejavnost vodenja turistične kmetije z nastanitvijo zahteva mirno okolje brez emisij hrupa in drugih motečih vplivov, z dopustitvijo prihoda industrijske kovinarske strojne dejavnosti – pri čemer naj ne bi bilo ustrezno zagotovljeno, da ta ne bo povzročala škodljivih vplivov – pa naj bi bili ti pogoji vsaj bistveni zmanjšani. Umestitev predvidenega objekta za proizvodno dejavnost naj bi obenem škodljivo vplivala tako na samo bivanje kot tudi na delovne pogoje. Ker naj bi Upravna enota prezrla vsebinske pogoje in obšla 53. člen OPN oziroma četrti odstavek 9. člena Odloka o PUP, naj bi bila podana kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja.

3.Pritožnika vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prve in četrte točke 9. člena Odloka o PUP glede vsebine, ki jima jo je dala Obvezna razlaga. Ker naj bi šlo za vsebinsko spremembo Odloka o PUP, Občina Semič pa naj ne bi Obvezne razlage sprejela po postopku, ki ga je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt) predvideval za sprejetje prostorskih aktov, naj bi bila Obvezna razlaga v neskladju z ZPNačrt.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Po ustaljeni ustavnosodni presoji je obvezna razlaga, ne glede na njeno kasnejše sprejetje, del predpisa od njegove uveljavitve. Obvezna razlaga sama zase ne more biti predmet presoje ustavnosti oziroma zakonitosti, ker le ugotavlja pravi smisel določbe, na katero se nanaša.[1] Predmet presoje je v takem primeru lahko le določba predpisa, na katero se nanaša obvezna razlaga, z vsebino, ki ji jo ta daje.

6.Izpodbijani prva in četrta točka 9. člena Odloka o PUP glede vsebine, ki jima ju je dala Obvezna razlaga, ne učinkujeta neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/2008 in OdlUS XVII, 2). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude v takih primerih je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da z ustavno pritožbo izpodbijane odločbe temeljijo le na četrti točki 9. člena Odloka o PUP. Morebitna razveljavitev prve točke 9. člena Odloka o PUP glede vsebine, ki ji jo je dala Obvezna razlaga, ne bi izboljšala pravnega položaja pobudnikov, zato ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti. Očitkov o nezakonitosti izpodbijane četrte točke 9. člena Odloka o PUP glede vsebine, ki ji jo je dala Obvezna razlaga, na kateri temelji odločitev v njunem primeru, pa pobudnika v upravnem sporu nista izčrpala po vsebini. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Tako na primer sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-361/96 z dne 21. 10. 1999 (OdlUS VIII, 226) in št. U-I-101/08 z dne 19. 11. 2009 ter odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-16/01 z dne 12. 4. 2001 (Uradni list RS, št. 37/01, in OdlUS X, 72), št. U-I-188/03 z dne 3. 3. 2005 (Uradni list RS, št. 29/05 in 11/06 – popr., ter OdlUS XIV, 11), št. U-I-7/09 z dne 5. 3. 2009 (Uradni list RS, št. 21/09, in OdlUS XVIII, 9), ter št. U-I-163/15 z dne 5. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 26/18).