Jedro

Ker pritožnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče, sodne takse ni plačala, saj kaj takega niti ne trdi, je ravnanje prvostopnega sodišča o zavrženju pritožbe pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo V. R. proti sklepu sodišča z dne 5.11.2008 in glede stroškov postopka odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Proti navedeni odločitvi je vložila pritožbo V. R.. V pritožbi pojasnjuje, da izpodbija sklep v celoti, saj s strani sodišča ni nikoli prejela opomina za plačilo sodne takse, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Ne strinja se tudi z izjavo upnika, da zavaruje svojo terjatev z dodatnimi nepremičninami dolžnice. Poleg tega, da ima upnik terjatev večkratno zavarovano, so navedene nepremičnine kmetijska zemljišča in gospodarsko poslopje, ki naj bi bile izvzete iz izvršbe. 177. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju navaja, da predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Dolžnica predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in upniku naloži plačilo stroškov ugovora s pripadajočimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

V zemljiškoknjižnem postopku se glede na določbo 2. odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) glede vprašanj, ki jih ZZK-1 ne ureja, uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/85 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZNP). Ob upoštevanju določbe 37. člena ZNP se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Ker ravnanje sodišča v primeru, ko sodna taksa za pritožbo ni plačana, ni urejeno niti v ZZK-1, niti v ZNP, se uporabljajo določbe 105a. člena ZPP. Ta v 1. odstavku določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka tega člena (2. odstavek). Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz 1. odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (3. odstavek).

V obravnavanem primeru je bila pritožnica že v pravnem pouku sklepa, s katerim je prvostopno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, opozorjena, da mora biti ob vložitvi pritožbe proti sklepu plačana sodna taksa. Opozorjena je bila tudi na posledice opustitve te dolžnosti, določene v citiranem določilu 3. odstavka 105a. člena ZPP. Ker sodna taksa ob vložitvi pritožbe ni bila plačana, je sodišče pritožnici posredovalo nalog za plačilo sodne takse za pritožbo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnica nalog prejela 10.12.2008, zato je njena neargumentirana pritožbena trditev, da naloga ni prejela, protispisna in nesprejemljiva. Ker pritožnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče, sodne takse ni plačala, saj kaj takega niti ne trdi, je ravnanje prvostopnega sodišča o zavrženju pritožbe pravilno, saj temelji na določbi 1. odstavka 343. člena ZPP v zvezi z določbo 366. člena ZPP. Nedovoljeno pritožbo namreč sodnik sodišča prve stopnje zavrže, pri čemer je pritožba nedovoljena, če je oseba pritožbo umaknila. Ob upoštevanju citirane določbe 3. odstavka 105a. člena pa velja domneva o umiku pritožbe, če sodne takse oseba, ki je pritožbo vložila, niti v roku, ki ji ga določi sodišče, ne plača. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, saj izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi dejanskega stanja in pravilni uporabi materialnih določb zakona. V postopku sodišče ni storilo kršitev absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Na ostale pritožbene navedbe, v katerih pritožnica ponavlja svoje stališče iz pritožbe proti sklepu o zaznambi izvršbe, pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj navedeni sklep ni predmet pritožbene presoje. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve po povrnitvi stroškov, ki pa jih pritožnica ni priglasila.