Jedro

Sistemska, pa tudi teleološka razlaga določbe tretjega odstavka 9. člena ZSocP, ki je v preprečitvi dvojnega financiranja zaradi pridobitve dveh statusov (kot invalidsko podjetje ali zaposlitveni center in kot socialno podjetje) tako po ZZRZI, kot po ZSocP, napotuje na razlago alternativno navedenih razlogov za nemožnost pridobitve statusa socialnega podjetja in ne kumulativno navedenih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep registrskega sodišča spremeni tako, da se zavrne vpis spremembe firme in skrajšane firme ter vpis spremembe akta o ustanovitvi zavoda.

II. Subjekt vpisa sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo pritožbo Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorata za trg dela in zaposlovanje (v nadaljevanju RS) zoper sklep samostojne sodne referentke o vpisu spremembe firme, skrajšane firme in akta o ustanovitvi pri subjektu vpisa P. - zavod, matična številka 000, opr. št. Srg 2013/1189 z dne 22. 2. 2013. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila Republika Slovenija, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predlaganih sprememb vpisov.

3. V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetnem postopku se je izpostavilo vprašanje interpretacije določbe tretjega odstavka 9. člena Zakona o socialnem podjetništvu (v nadaljevanju ZSocP), ki določa omejitvene razloge za registracijo nepridobitne pravne osebe kot socialnega podjetja in sicer po citiranem določilu ZSocP statusa socialnega podjetja ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerim se preoblikuje v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ali če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev.

6. Prvostopenjsko sodišče je navedeno določbo kljub pritožbi pritožnika že zoper sklep o vpisu predlaganih sprememb razlagalo kot omejitev oziroma nemožnost pridobitve statusa socialnega podjetja tisti nepridobitni pravni osebi, ki ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra in je v času spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerim se preoblikuje v socialno podjetje v postopku insolventnosti ali likvidacije, ali pa tisti nepridobitni pravni osebi, ki ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra in v času sprememba akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerim se preoblikuje v socialno podjetje, nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev.

7. Taka razlaga bi pomenila, da je postopek insolventnosti ali likvidacije ali dejstvo neporavnanih dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev relevantna okoliščina za nemožnost pridobitve statusa socialnega podjetja le pri tistih nepridobitnih pravnih osebah, ki imajo tudi status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, pri ostalih nepridobitnih pravnih osebah pa ne. Za tako sklepanje pa ni videti logične razlage in je tudi v direktnem nasprotju s tretjim odstavkom 14. člena ZSocP, po katerem mora registrski organ v postopku registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje, po uradni dolžnosti preveriti, ali ni pravna oseba v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije in ali ima poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev. Navedena dejstva mora torej registrski organ preveriti za vsako nepridobitno pravno osebo, ki se želi preoblikovati v socialno podjetje in ne le za tiste nepridobitne pravne osebe, ki imajo že status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra. Po drugem odstavku 15. člena ZSocP pa sodišče pri nepridobitni pravni osebi vpiše v register njen status socialnega podjetja le, če ne obstajajo omejitve iz 9. člena zakona (torej ne le omejitve zaradi insolventnosti ali likvidacije in neporavnanih obveznosti, ampak tudi druge, določene v drugem odstavku (če je njena članica politična stranka ali če imajo v njej prevladujoč vpliv ena ali več gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti) in tretjega odstavka 9. člena (že pridobljen status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra)).

8. Sistemska, pa tudi teleološka razlaga določbe tretjega odstavka 9. člena ZSocP, kot jo ponuja pritožnik in je v preprečitvi dvojnega financiranja zaradi pridobitve dveh statusov (kot invalidsko podjetje ali zaposlitveni center in kot socialno podjetje) tako po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, kot po ZSocP, torej napotuje na razlago alternativno navedenih razlogov za nemožnost pridobitve statusa socialnega podjetja in ne kumulativno navedenih, kot jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče. 9. Ker med udeležencema postopka ni sporno, da je predlagatelj pridobil status zaposlitvenega centra že z odločbo z dne 24. 10. 2012, to dejstvo pa je po tretjem odstavku 9. člena ZSocP ovira za pridobitev statusa socialnega podjetja, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa na podlagi 4. točke 39. člena ZSReg spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa.

10. Izrek o stroških predlagatelja temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške.