Jedro

V konkretnem primeru tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila tožničina tožba zavržena, ker je bilo ugotovljeno, da akt, ki ga tožnica izpodbija, ne predstavlja posamičnega, temveč splošni akt ter da tako ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi 2. člena, 31.a člena, 34. člena in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08 – v nadaljevanju ZBPP) tožnici zavrnila dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 398/2011-4 z dne 10. 3. 2011. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka navaja, da je tožnica vložila vlogo, s katero je sodišče prosila, da ji dodeli brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) v obliki zastopanja v postopku s pritožbo, ki jo je vložila sama zoper sklep Upravnega sodišča RS opr. št. I U 398/2011-4 z dne 10. 3. 2011, s katerim je sodišče med drugim zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) o sprejemu predloga dopolnitev letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem MOL za leto 2010, št. 4780-893/2008-64 z dne 17. 11. 2010 in amandma k predlogu dopolnitve, št. 4780-893/2008-71 z dne 15. 12. 2010, ki ga je Mestni svet MOL sprejel na seji dne 20. 12. 2010. Pri presoji dodelitve BPP se v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZBPP kot pogoji za dodelitev BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (z izjemo posebne BPP) je tako treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Upravno sodišče RS je tožbo tožnice zoper omenjena sklepa MOL z dne 17. 11. 2010 in 15. 12. 2010 zavrglo, ker nista akta, ki bi se v skladu z drugim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1) lahko izpodbijala v upravnem sporu, saj tako po vsebini kot načinu sprejemanja ne predstavljata posamičnega temveč splošni akt. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnice zoper omenjena akta zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijano odločbo izdala sodnica, ki za to ni pristojna, in ji očita nepoznavanje zakonskih določb, zato zahteva njeno izločitev. Meni, da bi morala biti prošnja kot neutemeljena zavrnjena s sklepom in ne z odločbo, ter da je zato izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Tožnica ni podala vloge, ki bi lahko bila nepopolna, kar pomeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe o nepopolnosti vloge, nepravilna in nezakonita. Izpodbijana odločba naj bi bila nezakonita in nična, saj po mnenju tožnice nima podlage v členih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ZBPP ter Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 in nadaljnji, v nadaljevanju ZSV). Navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila kot mestna svetnica, zato je priložila kopije plačilnih list MOL o prejemkih za mesece januar, februar in marec 2011, ki jih je dobila kot mestna svetnica, plača, ki jo tožnici izplačuje njen delodajalec, pa naj bi bila brezpredmetna. Podatki, pridobljeni iz spisa opr. št. Bpp 100/2011 naj bi bili nepravilni in nezakoniti, saj se ta številka nanaša na zahtevo za dopolnitev vloge v upravni zadevi št. I U 1494/2009, ki jo je tožnica vložila kot fizična oseba. Sodnici, ki je odločala o njeni prošnji za BPP, očita zlorabo položaja in prekoračitev pooblastil. Meni, da gre za pridobivanje podatkov, ki so davčna tajnost in ne morejo biti predmet načela ekonomičnosti. Ker njeni prejemki kot mestne svetnice znašajo 384,22 EUR mesečno, meni, da je na podlagi 13. člena ZBPP upravičena do brezplačne pravne pomoči. Navaja, da se kot članica mestnega sveta Mestne občine Ljubljana po 34.a členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nadaljnji, v nadaljevanju ZLS) šteje kot občinski funkcionar in jo na podlagi 5. odstavka 61. člena ZLS zastopa pravobranilstvo, tožbo pa je vložila v javnem interesu, zaradi česar je na podlagi 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP upravičena do BPP. Drugi odstavek 13. člena ZBPP ni materialnopravna podlaga za utemeljitev njene prošnje za BPP. Sodišče opozarja na 23. člen Ustave RS in na kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in razveljavi, tožnici pa dodeli BPP za zastopanje v zadevi.

Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo in odgovorila, da vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge, ki jih organ za BPP navaja v obrazložitvi svoje odločitve (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče dodaja: Na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP o odobritvi BPP odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Upravno sodišče RS je specializirano sodišče, iz izpodbijane odločbe pa je razvidno, da jo je po pooblastilu predsednice tega sodišča izdala višja sodnica svétnica. Po navedenem so neutemeljeni tožničini ugovori, da sodnica, ki je izdala odločbo, za to ni bila pooblaščena.

Neutemeljeni so tudi očitki, da je o njeni vlogi odločala sodnica, ki bi morala biti izločena. Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku dodelitve BPP po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. - v nadaljevanju ZUP). Tudi ZUP, tako kot 6. točka 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predvideva izločitev uradne osebe, kadar gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranosti (prvi odstavek 37. člena ZUP). Tožničino prepričanje, da je treba pravo razlagati drugače od razlage, na kateri temelji izpodbijana odločitev, ni razlog, ki bi sam po sebi utemeljeval, da je bila tožnici kršena pravica do nepristranskosti. Drugih okoliščin, ki bi utemeljevale tožničin dvom v nepristranskost, pa tožnica ne navaja. Po presoji sodišča so torej očitki o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka neutemeljeni. Naslovno sodišče je s sklepom predsednice sodišča opr. št. Bpp 208/2011-4 z dne 4. 7. 2011 zahtevo tožnice za izločitev imenovane sodnice zavrglo.

Kot kršitev pravil postopka tožnica navaja tudi, da bi o zadevi moralo biti odločeno s sklepom in ne z odločbo, vendar je tudi ta očitek o kršitvi pravil postopka neutemeljen. Tožničina prošnja je bila zavrnjena kot neutemeljena, ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP in ne zato, ker bi bila njena prošnja nepopolna ali nedovoljena. Zato je tudi tožničino mnenje, da bi moralo biti o njeni vlogi odločeno s sklepom in ne z odločbo, zmotno.

Sodišče je v nadaljevanju v okviru tožbene trditvene podlage opravilo še vsebinsko presojo izpodbijane odločitve. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP.

Tožena stranka je odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ker je ugotovila, da je treba tožničino prošnjo zavrniti kot neutemeljeno iz razloga, ker je zadeva, v kateri zahteva tožnica dodelitev BPP očitno nerazumna. Po mnenju sodišča je tožena stranka določbe ZBPP, na katere se sklicuje, pravilno uporabila. Pri presoji dodelitve BPP se v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP kot pogoji za dodelitev BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča prvi pogoj iz citirane zakonske določbe ni izpolnjen, saj tudi po mnenju sodišča verjetni izgledi za uspeh niso izkazani in gre v bistvu za očitno nerazumno zahtevo v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ne glede na finančne okoliščine, ki jih tožena stranka na strani tožnice niti ni ugotavljala, saj morata biti izpolnjena oba pogoja. Tudi po mnenju sodišča tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča opr. št. I U 398/2011-4 z dne 10. 3. 2011, s katerim je bila tožničina tožba zavržena, ker je bilo ugotovljeno, da akt, ki ga tožnica izpodbija, ne predstavlja posamičnega, temveč splošni akt ter da tako ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Ker v obravnavanem primeru prvi pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, je tudi po mnenju sodišča izpodbijana odločitev pravilna in pravilno uporabljeno materialno pravo.

Ker temelji izpodbijana odločitev na zaključku, da je zadeva tožnice, v kateri zahteva dodelitev BPP, očitno nerazumna (24. člen ZBPP) in ne na finančnem položaju tožnice, saj ta sploh ni bil ugotavljan (tretji odstavek 11. člena ZBPP in 13. člen ZBPP), so neutemeljene in protispisne tožničine navedbe o tem, da naj bi bili na nepravilen način pridobljeni podatki o finančnem položaju tožnice in na podlagi teh podatkov sprejeta izpodbijana odločitev, zaradi česar sodišče navedene ugovore zavrača kot neutemeljene.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče pripominja še, da zgolj to, da razlaga prava ni takšna, kot jo želi tožnica, še ne pomeni, da je tožnica prikrajšana za ustavnoprocesna jamstva, ki jih zagotavlja 23. člen Ustave RS. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).