Jedro

Če je drugi zahtevek že vsebovan v prvotnem zahtevku, ne gre za kumulacijo zahtevkov. To velja tako v primeru navadne kot tudi v primeru eventualne kumulacije. Tožnik z eventualnim tožbenim zahtevkom zahteva, da se ugotovi služnost na manjšem delu služečega zemljišča, kot to sicer uveljavlja s primarnim tožbenim zahtevkom. Ker gre za istovrstna zahtevka, saj je razlika v zahtevkih le v tem, da je primarni zahtevek višji od eventualnega, ne gre za kumulacijo zahtevkov. Toženca zato v tem delu nista upravičena do povračila odvetniških stroškov v zvezi z eventualnim tožbenim zahtevkom.

Toženca bi morala najkasneje pred začetkom obravnavanja glavne stvari po spremembi tožbe ugovarjati vrednosti spornega predmeta, kot jo je po spremenjeni tožbi navedel tožnik oziroma zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, ker se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba (sklep) v III. točki spremeni tako, da se znesek 599,63 EUR nadomesti z zneskom 229,36 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba (sklep) sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka A. A. je dolžan plačati toženima strankama B. B. in C. C pritožbene stroške v višini 16,59 EUR v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Tožnik je 29. 10. 2013 vložil tožbo, s katero je zahteval, da se ugotovi, da obstaja v korist vsakokratnih lastnikov gospodujočega zemljišča parc. št. 1866/3 k. o. X(1) služnostna pravica vožnje in parkiranja z osebnimi vozili na celotni površini parc. št. 1866/75 k. o. X,(2) v breme vsakokratnega lastnika služečega zemljišča. Zahteval je tudi, da se služnostna pravica vpiše v zemljiško knjigo. Tožnik je 21. 10. 2015 spremenil tožbo in s primarnim tožbenim zahtevkom še zahteval,(3) poleg zahtevkov, ki so bili že vsebovani v tožbenem zahtevku, da sta toženca dolžna porušiti betonsko ograjo, ki je postavljena na zunanji meji služečega zemljišča in da sta se dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki bi na kakršenkoli način ovirala tožnika pri izvrševanju njegove služnostne pravice. S podrednim tožbenim zahtevkom je tožnik zahteval, da se ugotovi služnostna pravica na delu služečega zemljišča, ki je na skici, ki je sestavni del izreka, zamejen s točkami A, B, C in D, ki skupaj meri 15,21 m² v breme vsakokratnega lastnika služečega zemljišča v korist gospodujočega zemljišča, če bo sodišče ugotovilo, da služnost parkiranja in vožnje po celotni površini služečega zemljišča ne obstoji. Z eventualnim tožbenim zahtevkom(4) je tožnik tudi zahteval, enako kot v primarnem tožbenem zahtevku, da se v zemljiško knjigo vpiše služnostna pravica in da se poruši del betonske ograje, ki je postavljena na zunanji meji služečega zemljišča, ki na skici, ki je sestavni del izreka sodbe poteka od točke A do B, od B do C in od C do D ter da sta se toženca dolžna vzdržati ravnanj, ki bi na kakršenkoli način ovirale izvrševanje služnostne pravice.(5) Tožena stranka je odgovorila na tožbo in kasneje še na spremenjeno tožbo ter predlagala zavrnitev tako tožbenega zahtevka, kot tudi primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka.

2. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe, s sodbo pa je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek ter tožniku naložilo, da je tožencema dolžan povrniti pravdne stroške v višini 599,63 EUR v roku petnajstih dni od prejema sodbe, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka sodbe). Sodišče prve stopnje tožencema ni priznalo odvetniških stroškov in sicer nagrade za postopek po spremenjeni tožbi, prav tako ne stroškov odgovora na primarni in podredni tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da je postopek tekel enotno tako za primarni in podredni tožbeni zahtevek, zaradi spremembe tožbe pa toženca nista imela dodatnih stroškov.

3. Toženca vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(6) Pritožujeta se zoper odločitev o stroških postopka (III. točka izreka sodbe) in predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in samo odloči o stroških postopka tako, da tožencema prizna priglašene stroške v višini 1.182,50 skupaj z DDV. Navajata, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbi 151. člena ZPP v zvezi s 184. členom ZPP. Toženca sta vložila odgovor na spremenjeno tožbo, pristopila sta na narok, na katerem se je obravnaval primarni in podredni ter spremenjeni tožbeni zahtevek. Sodišče pri odločanju ni upoštevalo, da ima sprememba tožbe pravno naravo nove tožbe, ki se obravnava kot vsaka druga tožba. Spremenjeni, primarni in podredni tožbeni zahtevki so vsak zase samostojni zahtevki, zato jih je treba obravnavati samostojno.(7) Zoper vse zahtevke sta se toženca branila z vlogami, zato tožencema pripada nagrada za postopek in nagrada za narok za primarni zahtevek, za spremenjeno tožbo in za podredni zahtevek.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Če je drugi zahtevek že vsebovan v prvotnem zahtevku, ne gre za kumulacijo zahtevkov. To velja tako v primeru navadne kot tudi v primeru eventualne komulacije.(8) Tožnik z eventualnim tožbenim zahtevkom zahteva, da se ugotovi služnost na manjšem delu služečega zemljišča, kot to uveljavlja s primarnim tožbenim zahtevkom. Ker gre v tem delu za istovrstna zahtevka, saj je razlika v zahtevkih le v tem, da je primarni zahtevek višji od eventualnega, ne gre za kumulacijo zahtevkov. Toženca zato v tem delu nista upravičena do povračila odvetniških stroškov iz Zakona o odvetniški tarifi(9) v zvezi z eventualnim tožbenim zahtevkom.

6. Tožnik je spremenil tožbo, ker je poleg obstoječega zahtevka uveljavljal še drug zahtevek (drugi odstavek 184. člena ZPP), s tem, ko je zahteval, da se poruši betonska ograja, ki je postavljena na zunanji meji služečega zemljišča in da sta se toženca dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki bi na kakršenkoli način ovirale izvrševanje služnostne pravice. V zvezi s tem spremenjenim tožbenim zahtevkom pa imata toženca pravico do povrnitve odvetniških stroškov.

7. Vrednost spornega predmeta je tožnik v tožbi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti določil v višini 2.100,00 EUR, enaka (skupna) vrednost pa je določil tudi po spremenjeni tožbi. Pravdne stranke so očitno štele, da tudi po spremenjeni tožbi velja vrednost spornega predmeta (za vse zahtevke) 2.100.00 EUR in da gre za zahtevke, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago ter je zato odločilna skupna vrednost, kot jo je določil tožnik, ki je ostala nespremenjena tudi po spremenjeni tožbi. Sodišče prve stopnje bi po spremembi tožbe lahko določilo novo vrednost spornega predmeta, če bi ugotovilo, da je tožnik navedel očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, lahko pa bi pozvalo tožnika, ker je po spremembi tožbe navedel le skupno vrednost spornega predmeta, da določi vrednost spornega predmeta po posameznih zahtevkih, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago (primerjaj z 41. členom ZPP). Tako bi lahko postopalo sodišče prve stopnje po spremembi tožbe, vendar najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, ob nadaljnjem pogoju, da bi zaradi očitno previsoke ali prenizke navedbe vrednosti spornega predmeta nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije (glej tretji odstavek 44. člena ZPP). Tudi toženca bi morala najkasneje pred začetkom obravnavanja glavne stvari po spremembi tožbe ugovarjati vrednosti spornega predmeta, kot jo je po spremenjeni tožbi navedel tožnik in zahtevati, da se določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago (glej 41. člen ZPP). 10)

8. Toženca sta odgovorila na spremenjeno tožbo, zato sta upravičena, poleg stroškov, ki jima jih je priznalo sodišče prve stopnje, še do povračila naslednjih odvetniških stroškov: za nagrado za postopek na prvi stopnji 136,50 EUR (tar. št. 3100 ZOdvT), za zastopanje dveh strank 31,50 EUR (tar. št. 1200), za PTT 20,00 EUR (tar. št. 6002), DDV 41,36 EUR, skupaj 229,36 EUR. Pritožbeno sodišče pa ni priznalo stroškov nagrade za narok, ker je bila določena skupna vrednost spora za vse zahtevke.

9. Tožencema so priznani še stroški odvetniškega zastopanja v pritožbenem postopku: nagrada za pritožbeni postopek v višini 50,00 EUR (tar. št. 3220), za PTT 10,00 EUR, za DDV 13,20 EUR (tar. št. 6002), za takso 31,20 EUR, skupaj 104,40 EUR. Toženca sta v pritožbi zahtevala, da se jima priznajo stroški pred sodiščem prve stopnje v višini 1.182,50 EUR skupaj z DDV (1.442,65 EUR). Toženca sta uspela s pritožbo v višini 15,90 %, kar pomeni, da jima je tožnik dolžan povrniti pritožbene stroške v višini 16,59 EUR v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti.

Op. št. (1): V nadaljevanju gospodujoče zemljišče. Op. št. (2): V nadaljevanju služeče zemljišče. Op. št. (3): Tako je tožbeni zahtevek označil tožnik v pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2015; glej stran 139 sodnega spisa.

Op. št. (4): Tako je tožbeni zahtevek označil tožnik v pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2015; glej stran 139 sodnega spisa.

Op. št. (5): Tožnik je spremembo tožbe in podrejeni tožbeni zahtevek podrobneje specificiral in popravil s pripravljalno vlogo z dne 11. 1. 2016. Op. št. (6): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (7): Toženca se v tem delu sklicujeta na sodno prakso Vrhovnega sodišča; podrobneje glej opr. št. odločb VSRS, ki so navedene v pritožbi; glej stran 245 sodnega spisa.

Op. št. (8): Glej dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, 12. točka, stran 170. Op. št. (9): V nadaljevanju ZOdvT.

Op. št. (10): Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, 4., 5. in 7. tč str. 331-333.