Jedro

V primeru obstoja očitne pomote vložnika se za ustrezen način izpolnitve te strankine obveznosti šteje tudi pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča, pri čemer je bilo sodišče o tem seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbe se zadrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v prvem in tretjem odstavku in postopek ustavilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni pravilno plačala sodne takse za tožbo.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi kršitev pravil postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je pritožnika (tožeča stranka) s plačilnim nalogom z dne 21. 9. 2015 pozvalo k plačilu sodne takse po tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah – ZST-1. Pritožnik je 6. 10. 2015 obvestil sodišče o plačilu sodne takse in priložil Potrdilo o izvršenem plačilu, iz katerega izhaja, da je bilo plačilo opravljeno na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani. Da je bilo plačilo opravljeno in je bilo sodišče o tem obveščeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, izhaja tudi iz uradnega zaznamka sodišča z dne 9. 10. 2015 (red. št. 7).

6. Pritožnik pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 105.a členom ZPP, ko je zaradi plačila sodne takse na podračun napačnega sodišča razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine v preostalem delu. Pritožnik tudi pravilno navaja, da odločbi, na kateri se je oprlo sodišče prve stopnje pri razlagi drugega odstavka 6. člena ZST-1 (VSL I Ip 1626/2009 in VSL I Cpg 1043/2013), izhajata iz drugačnega dejanskega stanja.

7. ZST-1 v drugem odstavku 6. člena določa način plačila sodne takse. Sodno takso je zavezanec dolžan plačati na prehodni račun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka (v tem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani). Vendar je bistveno, da je pritožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa obvestil sodišče, da je takso plačal in na kateri račun. V pritožbi je pojasnil, da je prišlo do napake zato, ker so začetne številke podračunov enake. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se v primeru obstoja očitne pomote vložnika se za ustrezen način izpolnitve te strankine obveznosti šteje tudi pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča, pri čemer je bilo sodišče o tem seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa. V tej zadevi gre za v bistvenem podobno zadevo, kot v zadevi Vrhovnega sodišča II Ips 84/2010 (sklep z dne 13. 5. 2010; primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča UPRS I U 709/2013 z dne 28. 8. 2014).

8. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje šteje, da je bila sodna taksa pravilno plačana.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se zadrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.