Up-165/98

26. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe M. A. AG, D., A., ki jo zastopata B. M. - S. in Mi. S., odvetnika v L. na seji senata dne 26. maja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba družbe M. A. AG zoper posamični akt vladne komisije - odpiranje ponudb z dne 31. 3. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica je istočasno vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 34. člena Uredbe o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM (Uradni list RS, št. 49/97 - v nadaljevanju: Uredba) in ustavno pritožbo zoper posamični akt vladne komisije - odpiranje ponudb z dne 31. 3. 1998 v postopku, ki je tekel na podlagi Javnega razpisa za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega sprektra za storitve mobilne telefonije GSM (Uradni list RS, št. 71/97- v nadaljevanju: Javni razpis). Pritožnica je predlagala, da se do končne odločitve zadrži izbira koncesionarja po Javnem razpisu na podlagi 39. in 59 . členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

2.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-226/98 z dne 24. 6. 1998 zgoraj navedeno pobudo zavrglo, ker pobudnici ni priznalo pravnega interesa (24. člen ZUstS). Izpodbijana določba je namreč v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnice kot družbenice družbe S. d.o.o. (v nadaljevanju: S.), posegala le posredno.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje številne nepravilnosti in kršitve v postopku Javnega razpisa, zlasti sporno naj bi bilo z ustavno pritožbo izpodbijano dejanje odpiranja ponudb, do katerega je prišlo takoj naslednji dan po umiku ponudbe družbe S., katere družbenica je pritožnica. Pri tem pritožnica uveljavlja kršitev 14. in 25. člena Ustave. Istočasno je navedla, da sama ni bila nikoli ponudnik v postopku Javnega razpisa in v njem ni nastopala kot stranka.

4.Vsakdo lahko ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če jo je vložila neupravičena oseba (tretja alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS). Ustavna pritožba je torej dopustna le, če jo vloži upravičena oseba.

Upravičena oseba pa je tisti, ki zatrjuje, da mu je bila s posamičnim aktom subjektov iz prvega odstavka 50. člena ZUstS kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina, kar med drugim predpostavlja, da gre za osebo, ki je bila stranka v postopku, ali za osebo, na katero se zaradi pravnomočnosti ali oblikovalnega učinka odločbe razteza rezultat postopka.

5.Po oceni Ustavnega sodišča pritožnici v postopku Javnega razpisa, na katerem sama po lastnih navedbah ni sodelovala kot ponudnica in stranka, z odpiranjem ponudb dne 31. 3. 1998, niso mogle biti kršene njene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnica je zgolj družbenica družbe - pravne osebe S. Ker ima družba lastno od njenih članov ločeno pravno sposobnost in sposobnost biti stranka, je le sama upravičena uveljavljati pravno varstvo svojih pravic. Ekonomski interesi, ki jih ima pritožnica v družbi S., tega dejstva ne spremenijo.

Zato je bilo potrebno v izreku navedeno ustavno pritožbo zavreči že iz razloga, ker jo je vložila neupravičena oseba. Zato ni bilo potrebno preverjati ostalih procesnih predpostavk.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednica senataMilojka Modrijan