Jedro

Dalje, kot razlog za zavrženje tožnikove prošnje organ v nadaljevanju navaja, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno, saj je sodišče z odločbo Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023 prosilcu dodelilo redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji." Takšna obrazložitev pa ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa in ni v skladu z zahtevami 214. člena ZUP (v povezavi z 228. členom ZUP). V njej namreč ni navedeno, o kakšni prošnji za BPP v primerjavi s predmetno naj bi bila tožniku BPP dodeljena z odločbo, št. Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023; organ navaja le, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno". Po citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pa je pogoj za zavrženje zahteve, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 365/2024 z dne 3. 4. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju: organ za BPP, tudi organ) je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrže prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) z dne 29. 3. 2024. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prosilec A. A. 29. 3. 2024 na organ naslovil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju v zadevi I K 31667/2022. Dalje iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ ugotovil, da je o smiselno enaki prošnji prosilca že pravnomočno odločil, in sicer z odločbo, št. Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023, s katero mu je dodelil redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji. Odločitev je organ sprejel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP).

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2.Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. V njej v bistvenem zatrjuje, da je podano neskladje med izrekom izpodbijanega sklepa in njegovo obrazložitvijo, saj se izrek nanaša nanj, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za prosilca A. A. (pravilno: ...; opomba sodišča). Trdi, da ne on ne njegov pooblaščenec nista seznanjena, da bi mu bila za kazenski postopek v (isti) zadevi II K 31667/2022 (pravilno: I K 31667/2022; opomba sodišča) z odločbo št. Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023 že dodeljena BPP in določen izvajalec BPP. Za zastopanje v tem kazenskem postopku je pooblastil odvetnika B. B., ki pa ni določen za izvajanje BPP. Ocenjuje, da v zvezi s tem izpodbijani sklep ni v zadostni meri obrazložen, kar onemogoča njegov preizkus. Poleg tega tožnik opozarja, da bi mu moral organ pred izdajo izpodbijanega sklepa omogočiti, da se izjavi o njegovi ugotovitvi, da mu je bila za predmetni kazenski postopek BPP že dodeljena. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek. V dokazne namene se sklicuje na izpodbijani sklep in prošnjo za BPP, predlaga pa tudi svoje zaslišanje.

3.Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem zatrjuje, da je tožnik (in ne A. A.) 19. 3. 2024 na organ za BPP naslovil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje za kazenski postopek v zadevi I K 31667/2022. Za to zadevo pa mu je bila že dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje z odločbo organa, številka Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023, in sicer od 17. 10. 2023 dalje. Odločba mu je bila vročena 20. 10. 2023, kar pomeni, da je bil z njo seznanjen. Glede na navedeno je moral organ za BPP prošnjo zavreči po četrtem odstavku 129. člena ZUP.

K I. točki izreka

4.Tožba je utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev organa za BPP, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 29. 3. 2024 za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju z opr. št. I K 31667/2022, na prvi stopnji, zavrže po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.

6.ZBPP v drugem odstavku 34. člena določa, da če ZBPP ne določa drugače, pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP pa v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.

7.Sodišče pritrjuje tožniku, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa nejasna in nezadostna, saj ne vsebuje vseh odločilnih dejstev, potrebnih za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa.

8.Najprej, v obrazložitvi sklepa organ kot prosilca za BPP navaja A. A. in ne tožnika. Da bi pri tem šlo le za očitno pisno pomoto, iz nadaljnje obrazložitve ni očitno, saj se vseskozi nanaša na "prosilca".

9.Dalje, kot razlog za zavrženje tožnikove prošnje organ v nadaljevanju navaja, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno, saj je sodišče z odločbo Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023 prosilcu dodelilo redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji." Takšna obrazložitev pa ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa in ni v skladu z zahtevami 214. člena ZUP (v povezavi z 228. členom ZUP). V njej namreč ni navedeno, o kakšni prošnji za BPP v primerjavi s predmetno naj bi bila tožniku BPP dodeljena z odločbo, št. Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023; organ navaja le, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno". Po citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pa je pogoj za zavrženje zahteve, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.

10.Zaradi navedenih pomanjkljivosti obrazložitve pravilnosti in zakonitosti sklepa ni mogoče preizkusiti. To pa pomeni, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

11.Toženka je sicer v odgovoru na tožbo pojasnjevala, za katero kazensko zadevo je bila tožniku z odločbo, št. Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023, dodeljena izredna BPP, in odločba izkazano vročena, ter postopek za zamenjavo izvajalca BPP, vendar z odgovorom na tožbo razlogov izpodbijanega akta ni mogoče dopolnjevati, kajti z razlogi za odločitev morajo biti stranke seznanjene v samem upravnem aktu, saj jim je le s tem zagotovljeno učinkovito sodno varstvo1.

12.Poleg tega ima tožnik prav, da bi mu moral organ ob razjasnjevanju, ali gre za zahtevo v isti upravni zadevi ali ne, omogočiti, da se o zadevi izjavi. Tako bi moral ravnati, če je menil, da je njegova prošnja za BPP nejasna oziroma nerazumljiva, (že) po prvem odstavku 67. člena ZUP, in zahtevati odpravo pomanjkljivosti. Če pa je štel prošnjo za razumljivo, bi moral tožniku omogočiti izjavo o svoji ugotovitvi, da je o njegovi prošnji za BPP, kot jo je podal, že pravnomočno odločeno, upoštevaje načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Pri tem sodišče dodaja, da iz načela zaslišanja stranke izhaja tudi obveznost organa, da bodisi upošteva in sprejme navedbe ali ugovore stranke bodisi jih zavrne z vsebinsko in individualizirano argumentacijo.2 Ker organ tako ni postopal, je tudi s tem bistveno kršil pravila upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

13.Ker torej glede na predstavljeno v postopku za izdajo upravnega akta organ ni upošteval pravil postopka, je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter po četrtem odstavku tega člena vrnilo zadevo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva prejema te sodbe, pri čemer je vezan na stališča sodišča glede postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

Sojenje brez glavne obravnave

14.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, po kateri lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

15.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Tožnika je zastopal pooblaščeni odvetnik, zato se mu priznajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika), povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost, ki znaša 62,70 EUR, ker je tožnikov pooblaščenec zavezanec za DDV, skupaj 347,70 EUR. Toženka je dolžna tožniku stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa se vrne, kadar so za to izpolnjeni pogoji, po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Tako po ustaljeni upravnosodni praksi, npr. sodba in sklep tega sodišča I U 1418/2021 z dne 8. 1. 2024, in številni drugi.

2Kovač, P.: 9. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E.: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga. Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 128.

Zveza

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129, 129/1, 129/1-4, 214

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.