Jedro

Dejstvo, da pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine, prodane na javni dražbi, še ni zemljiškoknjižno realiziran, na obstoj kupovalkine lastninske pravice nima vpliva. Vpis lastninske pravice v tem primeru ni konstitutivne narave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 512.500,00 EUR odškodnine. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 5.207,50 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. V pritožbi, vloženi po odvetniku, predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva plačilo stroškov pritožbenega postopka. Zatrjuje absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ni bila zaslišana tožnica. Meni, da tožnica kot fizična oseba ni bila dolžna preverjati cenitve in da se ni zavedala, da je dobila več, kot je kupila. Pritrjuje ugotovitvi, da so bile predmet prodaje vse nepremičnine, vpisane v vložku št. 1 k. o. ... V sklepu o domiku bi morali biti navedeni obe parcelni številki. Sodišče ni izvedlo vseh ukrepov, ki so običajni in predvidljivi glede na naravo dela in njegove zakonske prisojnosti. Meni, da je sodišče ravnalo malomarno, pri izdaji popravnih sklepov pa tudi naklepno. Zemljiškoknjižno sodišče je na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, in ne po uradni dolžnosti, arbitrarno odpisalo parc. št. 1 k. o. ... v nov vložek št. 2 iste k. o., zato se tožnica ne more vpisati kot lastnica. V nasprotju s 159. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je bila tožnici odvzeta možnost pravnega sredstva zoper odpis parcel. Tožnica še vedno ni vpisana kot lastnica kupljenih nepremičnin, čeprav je vlagala urgence in nadzorstvene pritožbe ter rokovne predloge; vse z namenom ureditve zemljiškoknjižnega stanja. Prišlo je do kršitve zasebne lastnine po 33. čl. Ustave RS in Protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tudi vzročna zveza je zatrjevana. Zaradi arbitrarnega odpisa parc. št. 1 iz vl. št. 1 k. o. ... v vl. št. 2 iste k. o. je tožeči stranki onemogočeno razpolaganje s kupljenimi nepremičninami. Graja zaključek, da je zaradi ravnanja izvršilnega sodišča tožnica obogatena in ne prikrajšana. Tožeča stranka je na dražbeni narok pristopila misleč, da kupuje vse nepremičnine iz vl. št. 1 k. o. ... za dano ceno. O tem bi tožnica vedela izpovedati, vendar je sodišče izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem zavrnilo. Ne soglaša, da je izvršilno sodišče z dopisom z dne 11.9.2009, naslovljenim na zemljiško knjigo, skušalo le razčistiti, katere nove parcele predstavljajo prejšnjo parc. št. 1 k. o. ... Zemljiškoknjižno sodišče je zemljiškoknjižno stanje spremenilo zaradi tega dopisa in ne po uradni dolžnosti. Brez vknjižbe v zemljiški knjigi je tožeči stranki onemogočeno razpolaganje z nepremičninami. Povzema trditve o obstoju škode. V zvezi z nastalo škodo in vzroki zanjo je bilo predlagano zaslišanje A. A., ki je tožečo stranko zastopal na javni dražbi in urejal vse potrebno v zvezi s prodajo nepremičnin, se dogovarjal s kupci, sklepal pogodbe in prejemal are; vse v imenu in za račun tožeče stranke. Zatrjuje absolutno bistveno kršitev postopka, ker je ta dokaz, vključno s predlogom za zaslišanje kupcev po predpogodbah, zavrnjen. Če organi tožene stranke ne bi ravnali protipravno, bi bile pogodbe izvršene in bi tožeča stranka prejela kupnino v vtoževani višini. Ravno dejstvo, da tožnica še ni vpisana kot lastnica, je razlog, da nepremičnine niso bile prodane. Zaradi protipravnega ravnanja sodišča se tožeča stranka ne more vpisati kot lastnica kupljenih nepremičnin. Sodišče bi moralo zaradi sprememb v zemljiški knjigi svoj predlog za vpis prilagoditi tako, da bi navedlo obe parceli – št. 2 in št. 1 k. o. ... Tega kljub pozivu zemljiškoknjižnega sodišča z dne 15.6.2011 ni storilo in je s takim ravnanjem povzročilo škodo. Sodišče je ravnalo nasprotno: izdajalo nezakonite popravne sklepe (2.11.2009, 10.3.2010, 6.10.2010). Pri tem je ravnalo v nasprotju s 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ocenjuje, da gre za protipravno ravnanje sodišča in ne za napako v postopku. Gre za odstop od običajne metode dela in službene dolžnosti ter skrbnosti. Tožnica osebno je razloge, ki jih je v pritožbi navedel njen pooblaščenec, dopolnila z razlogi, ki jih je navedla v vlogi, ki jo je naslovila dopolnitev pritožbe in v pritožbenem roku posredovala sodišču. V njej izpostavlja pomembnost dejstva, da je na javni dražbi kupila nepremičnine in zato ne more biti obogatena. Kupila je zato, ker nihče drug ni ponudil višje cene. Ugotovitev o njeni obogatitvi kaže na pristranskost sodišča. Opozarja na pomembnost zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice. Brez vpisa lastninske pravice ne more razpolagati z nepremičninami, kar je omejitev enega od upravičenj, ki jih daje lastninska pravica. Zatrjuje grobo malomarnost, še posebej upoštevajoč štiri urgence, nadzorstvene pritožbe, štiri rokovne predloge itd. Sicer pa uslužbenci tožene stranke niso pasivni, ampak so z večkratnim izdajanjem protipravnih sklepov aktivno delovali v smeri, da se tožnica ne bi vpisala v zemljiško knjigo. To je huje od malomarnosti. Sklicuje se na sodno prakso (II Cp 3518/2009 in II Cp 4427/2009). Ker ni vpisana kot lastnica, je škoda zaradi zamude s prodajo gotovo dejstvo. Zaradi ugotovitve višine škode je predlagana postavitev izvedenca, ki ga sodišče ni postavilo, zato je absurdno stališče, da škode ni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Da bi izvršilno sodišče ravnalo nezakonito ob dovolitvi izvršbe in zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, tožeča stranka ne zatrjuje. Tudi v pritožbi ne graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da izvršilno sodišče s tem, ko je v sklepu o izvršbi predmet izvršbe (nepremičnine) označilo s številko vložka, ni ravnalo v nasprotju s tedaj veljavno zakonodajo (9. in 10. točka obrazložitve). Uvedba dražbenega postopanja oziroma izdaja sklepa o izvršbi je bila zaznamovana pri obeh nepremičninah – parc. št. 2 k. o. X in parc. št. 1 k. o. ...

5. Pravilna je tudi ugotovitev iz 11. točke prvostopenjske sodbe, da tudi zaradi izdaje popravnih sklepov z dne 2.11.2009 in 6.10.2010 ter sklepa z dne 26.9.2012, ki jih je izdalo izvršilno sodišče, protipravnosti ni. Vsi trije so bili namreč razveljavljeni s sklepi inštančnega sodišča(1). Prvostopenjski sklepi nimajo nobenega vpliva na sklep z dne 4.4.2008 (sklep o izročitvi nepremičnine kupcu). Ker so bili vsi trije razveljavljeni, je nemogoče, da bi ustvarili protipravno stanje. Drugačna pritožbena trditev ne vzdrži kritične presoje.

6. Izvršilno sodišče ni ravnalo protipravno s tem, da je na GURS in zemljiško knjigo poslalo dopis z dne 11.9.2009, na zemljiško knjigo pa še dopis z dne 2.11.2009. Z obema je skušalo razčistiti zgolj vprašanje, katere novonastale parcele so nastale z delitvijo parcele št. 1 k. o. ... in katere z delitvijo parc. št. 2 k. o. ... Kakršnegakoli predloga v dopisih ni. Tudi razlogi iz 12. in 17. točke prvostopenjske sodbe so torej pravilni.

7. Zemljiškoknjižno sodišče je na osnovi obvestila GURS o delitvi parc. št. 2 in 1, obe k. o. ..., poočitilo delitev (vpis učinkuje od 9.5.2006). Ravnalo je napačno; zemljiškoknjižno realizacijo od GURS prejetega obvestila o delitvi bi moralo zavrniti. Poočitbe ne bi smelo izvesti, ker sta bili parceli različno obremenjeni (do poočitbe sta bili vpisani v različnih vložkih). Ko je zemljiškoknjižno sodišče (na osnovi v prejšnji točki navedenih dopisov izvršilnega sodišča) ugotovilo svojo napako, je le to odpravilo po uradni dolžnosti s sklepom z dne 24.11.2009 (vpis učinkuje od 17.12.2009). Ponovno je vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje – parc. št. 2 je ostala vpisana v vl. št. 1 k. o. ..., medtem ko je bila par. št. 1 k. o. ... vpisana v vl. št. 2 k. o. ... (vložek 3 k. o. ..., v katerem je bila ta parcela predhodno vpisana, je bil z njenim odpisom v vl. št. 1 k. o. ... zaprt)(2). Med to kršitvijo zemljiškoknjižnih pravil in nastalo posledico (nehoteno prodajo parc. št. 1 k. o. ... na dražbenem naroku dne 16.11.2007) ni vzročne zveze, ker je bila le-ta pretrgana. Pretrgana je z ravnanjem izvršilnega sodišča, ki bi že ob razpisu dražbe in na dražbenem naroku moralo preveriti predmet prodaje(3).

8. Tako kot izvršilno sodišče, so bili tudi udeleženci dražbenega naroka dne 16.11.2007 prepričani, da se s prodajo nepremičnine vl. št. 1 k. o. ... prodaja parc. št. 2 k. o. ... To je razvidno iz vsebine zapisnika dražbenega naroka(4). Sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve pravilno izpostavlja, da je tožnica še v času prejema sklepa o domiku (januar 2008) in sklepa izročitvi nepremičnine (april 2008) štela, da je postala lastnica zgolj parc. št. 2 k. o. ... in ne tudi parc. št. 1 k. o. ...(5). Kljub temu je tožnica z nakupom nepremičnin na dražbenem naroku postala lastnica obeh parcel (parc. št. 2 in 1, obe k. o. ...). To je posledica dejstva, da je izvršilno sodišče takó odločilo z izdajo sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine (sklepa z dne 14.1.2008 in 4.4.2008). Gre za pridobitev lastninske pravice na originaren način, katerega značilnost je, da lastninska pravica nastane na novo – s sodno odločbo (42. čl. Stvarnopravnega zakonika). Zemljiškoknjižni vpis nima konstitutivnega učinka. Zaradi navedene nedoslednosti pri označbi predmeta dražbe tožnica ni prikrajšana ampak obogatena, kot v 16. točki svoje obrazložitve pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Z nakupom nepremičnin vl. št. 1 k. o. ... na dražbi je pridobila v last dve nepremičnini (parc. št. 2 in 1, obe k. o. ...), medtem ko je plačala le za eno nepremičnino (kupnina je bila določena le za parc. št. 2 k. o. ...). Pravnega interesa za uveljavljanje kršitve, storjene v njeno korist, tožnica nima. Lastnica – ne samo parc. št. 2 k. o. ..., ki jo je kupila in plačala, ampak obeh parcel – je postala s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine (sklep z dne 4.4.2008). Ko bo sklep o izročitvi nepremičnine s strani izvršilnega sodišča na osnovi 192. čl. Zakona o izvršbi posredovan zemljiškoknjižnemu sodišču v realizacijo (verjetno ustrezno dopolnjen, ker zaradi spremenjene zemljiškoknjižne evidence vložki ne obstajajo več), bo tudi lastninska pravica vpisana. Dejstvo, da je tožnica zaradi ureditve zemljiškoknjižnega stanja(6) vlagala rokovne predloge, urgence, nadzorstvene pritožbe, je pritožbena novota, zato tega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Da bi po tem, ko je pritožbeno sodišče izdalo sklepe I Ip 156/2010 z dne 10.3.2010, I Ip 3929/2010 z dne 7.1.2011 in II Ip 5698/2012 z dne 23.1.2013, tožnica urgirala vpis lastninske pravice, ni izkazano.

9. O dejstvu, ali je vedela, da na javni dražbi 16.11.2007 kupuje le hišo, tožnice ni bilo treba zasliševati. Na dražbi ni bila prisotna. Zastopal jo je A. A., ki je na naroku nastopal tudi kot zakoniti zastopnik večih upnikov. Iz zapisnika o dražbenem naroku je razvidno, da mu je bilo znano, da je predmet prodaje parc. št. 2 k. o. ... Brezpredmetna je tudi pritožbena trditev, da tožnica kot kupovalka ni bila dolžna preverjati cenitve in da je za dražbo izvedela preko objave na oglasni deski. Njenemu pooblaščencu so bili ti podatki znani, ker je v postopku sodeloval tudi kot zakoniti zastopnik upnika. Razen tega navedena dejstva niti odločilna niso. Očitana absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 338. čl. ZPP zato ni podana.

10. V zvezi s presojo vzročne zveze bi bilo lahko pomembno, ali je za pomanjkljivost pri označbi predmeta dražbe tožnica vedela septembra 2009, ko je stanovanja prodajala. Če je vedela, bi morala računati na zaplete pri vknjižbi lastninske pravice. Zato se postavlja tudi vprašanje vzročne zveze med ravnanjem izvršilnega sodišča in škodo (če bi bila le-ta izkazana). Ker pa morajo za obstoj odškodninske odgovornosti obstajati vsi elementi odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost povzročitelja – se prvostopenjskemu sodišču z obstojem vzorčne zveze ni bilo treba ukvarjati. Tudi drugi elementi odškodninske odgovornosti namreč niso podani.

11. Kot škodo tožeča stranka opredeljuje razliko med nabavno vrednostjo (111.000,00 EUR) in prodajno vrednostjo nepremičnine (595.500,00 EUR). V vlogi z dne 18.9.2014 se sklicuje na A. A., ki bo okoliščine v zvezi s škodo in vzroki zanjo pojasnil, s čemer pa trditev o škodi ne podaja, saj izpovedba priče trditvene podlage ne more nadomestiti. V vlogi z dne 12.11.2014 pojasnjuje, da je škoda nastala, ker se ni mogla vknjižiti kot lastnica, podrobneje pa zahtevek in njegova višina tudi v tej vlogi nista argumentirana. V vlogi z dne 30.9.2014 tožnica nastanek škode utemeljuje z dejstvom, da nepremičnine še vedno ne more prodati. Kakšna škoda naj bi ji zaradi tega nastala, ne pojasni. Ker prodajne pogodbe, s katerimi je tožnica želela na dražbi kupljeno premoženje prodati, niso bile sklenjene, je premoženje ostalo v njeni lasti. To pomeni, da ga bo lahko prodala. Razlika med nakupno in prodajno ceno, ki bi jo dosegla, torej ni škoda, saj je ostala lastnica premoženja. Tožnica bo nepremičnino prodala, ko se bo vknjižila v zemljiško knjigo. Prikrajšanja zaradi spremenjenih pogojev prodaje tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala. Zahtevek za plačilo odškodnine 484.500,00 EUR zato ni utemeljen. Zatrjevana dejstva namreč ne omogočajo zaključka o tožničinem prikrajšanju oziroma zmanjšanju premoženja(7). Druga dejstva, ki bi jih bilo v zvezi s temeljem tega dela zahtevka treba razčiščevati, niso zatrjevana. Dokaza z zaslišanjem A. A. zato ni bilo treba izvesti; kot že rečeno – njegova izpoved pa trditev ne more dopolnjevati. Ker je zahtevek za plačilo odškodnine 484.500,00 EUR po temelju neutemeljen, dokazov, s katerimi tožeča stranka utemeljuje višino škode (izvedenec finančno-ekonomske stroke), ni bilo treba izvajati.

12. Zatrjevan je tudi nastanek škode zaradi vračila are, ki jo je tožnica prejela od B. B. in naj bi jo vrnila v dvojni višini (56.000,00 EUR). Aro naj bi bila dolžna vrniti, ker se kljub pravnomočnemu sklepu o domiku in pravnomočnemu sklepu o izročitvi nepremičnin ni mogla vpisati kot lastnica parc. št. 1 k. o. ... Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vrnitev dvoje are ni izkazana. B. B. je v poravnavi (dokaz A27) izjavil, da vračila dvojne are ne zahteva in potrdil prejem vračila are v višini 28.000,00 EUR (A29). Zaradi dokazovanja tega dejstva (vračila dvojne are) zaslišanje B. B. ni bilo predlagano(8). Pri ugotavljanju tega dejstva se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na listinske dokaze, ki izkazujejo vrnitev are in ne dvojne are.

13. Tudi z zavrnitvijo dokaznega predloga z zaslišanjem drugih prič procesna pravila niso bila kršena. Ker v zvezi s pogodbami, sklenjenimi s C. C. , D. D. , E. E. in F. F., tožeča stranka škode ne zatrjuje, tudi zaslišanja teh oseb, pa tudi zaslišanja A. A. v zvezi s sklepanjem teh pogodb, ni bilo treba izvajati.

14. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

Op. št. (1): Sklepi VSL I Ip 156/2010 z dne 10.3.2010, I Ip 3929/2010 z dne 7.1.2011 in II Ip 5698/2012 z dne 23.1.2013 Op. št. (2): Poočitba delitve je bila izvedena pred javno dražbo, torej v času, ko tožnica lastninske pravice še ni imela. Sklep o odpravi napake (sklep z dne 24.11.2009) je bil (med drugim) vročen upniku, katerega zakoniti zastopnik je A. A. (tožničin zakonski partner), glede katerega tožnica trdi, da mu je prepustila urejanje njene zadeve v zvezi z nakupom in prodajo spornih nepremičnin. A. A. je kot zakoniti zastopnik upnika A. d.o.o. zoper sklep z dne 24.11.2009 vložil ugovor, ki pa je bil zavrnjen.

Op. št. (3): Glede na to, da je bil predmet prodaje označen kot v vl. št. 1 k. o. ... vpisana nepremičnina.

Op. št. (4): Na naroku so se nekateri udeleženci zavzemali, da bi prišlo do skupne prodaje s parc. št. 1 k. o. ...; parc. št. 1 k. o. ... je bila šele v fazi cenitve, kar je razvidno iz zapisa na 3. strani zapisnika, da se spis In 2000/00345 nahaja pri izvedenki (cenitev izvedenke G. G. je datirana: december 2007); kot vrednost nepremičnine je naveden znesek 186.044,46 EUR, kar je s sklepom z dne 18.11.2002 ugotovljena vrednost parc. št. 2 k. o. ...

Op. št. (5): V pritožbi, ki jo je vložila zoper cenitev G. G. (cenitev parc. št. 1 k. o. ...) je navajala: da je hišo že predhodno kupila v zadevi In 1998/00459, da je ocenjena parcela manjvredna zaradi predhodne prodaje hiše, ...) Op. št. (6): Pri obeh parcelah – št. 2 in 1 k. o. ... – je še vedno vpisana lastninska pravica za dolžnika H. H. in I. I., za vsakega do 1/2. Op. št. (7): V 132. čl. Obligacijskega zakonika je materialna škoda definirana kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda) in preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček).

Op. št. (8): V VIII. točki vloge z dne 18.9.2014 tožeča stranka navaja, da bodo kupci vedeli izpovedati o razlogih za odstope od pogodb.