Jedro

Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega revizijskega praga za dovoljenost revizije po samem zakonu in ker revizija ni bila dopuščena, jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 673,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za plačilo odškodnine v skupni višini 35.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 3. 2007 dalje. Kar je tožnik zahteval več iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode ter iz naslova obresti, je zavrnilo. Tožniku je ob upoštevanju njegovega uspeha v pravdi naložilo, naj toženki povrne del stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremenilo tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. V ostalem je tožnikovo in toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Odločilo je, da vsaka od strank nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec vlaga revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Meni, da je tožnikov soprispevek ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah znašal 75 %, in ne le 30 %, kot je bil ocenjen v izpodbijani sodbi. Odškodnina za nepremoženjsko škodo je bila odmerjeno previsoko. Pri odločitvi o stroških bi moralo sodišče upoštevati uspeh vsake od strank glede na postavljeni zahtevek. Predlaga, naj Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni, podrejeno pa naj ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je reviziji vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je nanjo odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Ker sklep o stroških ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija pa je praviloma dovoljena le zoper tak sklep (prvi odstavek 384. člena ZPP), revizija v tem delu ni dovoljena.

7. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), se dovoljenost revizije presoja po določbah spremenjenega ZPP (prvi odstavek 130. člena ZPP-D). Tako je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če je – ob preseganju spodnjega revizijskega praga – dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP).

8. V obravnavanem primeru toženec izpodbija odločitev, po kateri je dolžan plačati 35.000 EUR (z obrestmi), zavzema pa se za nižjo odškodnino. V obravnavani zadevi bi bilo lahko sporno, ali je revident sploh določno opredelil vrednost izpodbijanega dela sodbe. Negativen odgovor bi imel sam po sebi za posledico nedovoljenost revizije. Četudi izhajamo iz prisojenega zneska odškodnine, revizija po samem zakonu ni dovoljena. Da bi jo sodišče moglo obravnavati, bi morala biti dopuščena, to pa ni bila.

9. Po navedenem je revizijsko sodišče tako revizijo zoper sklep kot zoper sodbo zavrglo (377. člen ZPP).

10. Ker revident ni uspel, je dolžan tožniku povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Priznani stroški predstavljajo strošek za sestavo odgovora na revizijo in za materialne stroške, oboje povečano za 20 % davek na dodano vrednost. Podrobnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu. Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.