Jedro

Tožena stranka je napačno izračunala stroške postopka, sama pa ni izkoristila, da bi popravila konkreten izračun stroškov, zato je bilo treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep tožene stranke št. Bpp 680/2010 z dne 16. 2. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Republika Slovenija je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 350,00 EUR v 15-ih dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je s sklepom, št. Bpp 680/2010 z dne 3. 1. 2011 odločilo, da se tožeči stranki odvetniku A.A. odmeri nagrada in stroški za nudenje pravnih uslug v znesku 34,60 EUR. Tožnik se s tem sklepom ni strinjal in je pri naslovnemu sodišču vložil tožbo na odpravo prej omenjenega sklepa. Tožena stranka je nato na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2, v nadaljevanju ZUP) ponovno odločala o predlogu odvetnika za odmero nagrade in ugotovila, da je tožniku napačno odmerila nagrado in stroške zastopanja, zato je sklep Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 680/2010 z dne 3. 1. 2011 odpravila in tožniku odmerila stroške zastopanja v višini 49,40 EUR z odločbo Bpp 680/2010 z dne 16. 2. 2011. Odločba Bpp 680/2010 z dne 16. 2. 2011 je bila odvetniku vročena in ker se tudi z njo ni strinjal, je tožbo razširil še na citirani (izpodbojni) akt. Tožnik je namreč dne 13. 10. 2010 pravočasno priglasil stroške za dejanja brezplačne pravne pomoči, ki jih je opravil za klientko in sicer 68,80 EUR po Tarifni številki 3210 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 do 35/09, v nadaljevanju ZOdvT), 13,76 EUR po Tarifni številki 6002 ZOdvT ter 20 % DDV v znesku 16,51 EUR; skupaj 99,07 EUR. V drugem oziroma izpodbijanem sklepu je nato tožena stranka ob upoštevanju 12. člena ZOdvT in dejstvu, da je tožnik stranki nudil pravno pomoč le za posamezno opravilo, to je za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. P 52/2010 z dne 2. 9. 2010, odmerila nagrado za postopek po Tarifni številki 3502 ZOdvT v višini 34,40 EUR, prav tako pa mu gre 6,80 EUR za materialne stroške. Tožniku je bila tako v izpodbijanem sklepu odmerjena nagrada in stroški v višini 41,20 EUR, od tega zneska pa mu je bil odmerjen še 20 % DDV v višini 8,20 EUR, saj je odvetnik zavezanec za DDV. Skupno mu je bilo torej priznanih 49,40 EUR nagrade in stroškov.

Tožnik je v razširitvi tožbe navedel, da mu je bilo sicer z izpodbijanim sklepom priznano 34,40 EUR po Tarifni številki 3502 ZOdvT za postopek ter 6,80 EUR za materialne stroške, vendar pa je tožena stranka ponovno storila napako, saj materialni stroški po Tarifni številki 6002 ZOdvT znašajo 20 % nagrade, kar pomeni, da je tožnik upravičen natanko do 6,88 EUR materialnih stroškov in ne zgolj do 6,80 EUR. Temu posledično je bil napačno obračunan 20 % DDV po Tarifni številki 6007 ZOdvT, saj ta ne znaša 8,20 EUR pač pa natanko 8,26 EUR. Tožnik opozarja, da gre sicer za neznatne razlike, vendar navaja, da je tožena stranka dolžna precizno odločati.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila.

Tožba je utemeljena.

Med strankama so nesporna naslednja dejstva: da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 680/2010 z dne 11. 10. 2010 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki B.B. in sicer za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. P 52/2010 z dne 2. 9. 2010; da je tožnik dne 13. 10. 2010 pravočasno priglasil nastale stroške za dejanje brezplačne pravne pomoči in sicer 68,80 EUR po Tarifni številki 3210 ZOdvT in 13,67 EUR po Tarifni številki 6002 ZOdvT ter 20 % DDV v znesku 16,51 EUR, skupaj 99,07 EUR; da je bil sklep, št. Bpp 680/2010 z dne 3. 1. 2011 odpravljen ter izdan nov sklep, št. Bpp 680/2010 z dne 16. 2. 2011, v katerem je bila tožniku priznana nagrada in stroški zastopanja v višini 49,40 EUR.

Sporen v zadevi pa je ostal izračun materialnih stroškov, saj tožniku po njegovem mnenju pripada 6,88 EUR in ne zgolj 6,80 EUR materialnih stroškov ter posledično 20 % DDV na ta znesek, ki tako znaša 8,26 EUR in ne 8,20 EUR; sporna vrednost med strankama tako ostaja 0,14 EUR.

Ker tožena stranka ni izkoristila možnosti, da bi sama popravila konkreten izračun stroškov, ki gredo odvetniku v zadevi, je tudi po presoji sodišča tožnikova tožba utemeljena. Od zneska nagrade za postopek po Tarifni številki 3502 ZOdvT v višini 34,40 EUR bi tudi po presoji sodišča tožena stranka morala po Tarifni številki 6002 ZOdvT prisoditi 20 % nagrade, kar znaša 6,88 EUR materialnih stroškov. Posledično je bil nato ta znesek napačno obračunan 20 % DDV, ki tako po pravilnem izračunu znaša 8,26 EUR. Tožena stranka bo v ponovnem postopku pravilno izračunala stroške. Sodišče je zato zaradi napačnega izračuna v izpodbijanem aktu tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu, ki je upravni akt izdal v ponoven postopek na podlagi 3. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1).

V 2. točki izreka je sodišče odločilo o stroškovnem zahtevku tožnika. Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi s 5. odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št.96/04 – UPB1, v nadaljevanju ZBPP)), na podlagi katerega se, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljeno procesno dejanje in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007), če je bila zadeva rešena na seji in ima tožnik v postopku pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR.