7. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. oktobra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 78/2005 in II Ips 135/2005 z dne 17. 3. 2005 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju št. Cp 43/2004 z dne 10. 3. 2004 in s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu št. N 17/2003 z dne 5. 9. 2003 ter v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju št. Cp 596/2003 z dne 19. 6. 2003 in s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu št. N 37/2000 z dne 13. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Žalcu je s sklepom št. N 37/2000 z dne 13. 12. 2002 ugotovilo, da ni podan pravni temelj iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – ZDen) za vračilo solastne 1/2 nepremičnin, ki jih je s pogodbo z dne 22. 11. 1961 mati ustavne pritožnice prodala Kmetijskemu kombinatu Z. (obrat V. V.). Glede druge polovice nepremičnin, ki je bila v lasti moža prodajalke in ki je bila z navedeno pogodbo prodana istemu kupcu, pa je sodišče predlog za denacionalizacijo zavrnilo, ker je štelo, da ustavna pritožnica ni izkazala pravnega nasledstva. Višje sodišče v Celju je njeno pritožbo v delu, ki se je nanašala na denacionalizacijo materinega deleža nepremičnin, zavrnilo, razveljavilo pa je odločitev sodišča prve stopnje v delu, s katerim je to sodišče zavrnilo predlog za denacionalizacijo polovice nepremičnin, ki jih je prodal materin mož. V ponovnem postopku je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da je ustavna pritožnica legitimirana za vložitev denacionalizacijskega zahtevka v tem delu, hkrati pa je ugotovilo, da tudi v tem primeru ni podan pravni temelj za denacionalizacijo po 5. členu ZDen. Njeno pritožbo zoper tako odločitev je Višje sodišče v Celju zavrnilo. Zoper obe odločitvi Višjega sodišča je ustavna pritožnica vložila revizijo. Vrhovno sodišče je o obeh revizijah odločilo z enim sklepom.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da odločitve sodišč niso pravilne in zakonite. S tem v zvezi ponavlja navedbo, da se obstoj pravnega temelja iz 5. člena ZDen ne ugotavlja z odločbo (izrekom odločbe). Zatrjuje, da je bilo v postopku pred sodiščem kršeno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen Ustave). Te trditve utemeljuje z navedbo, da sodnica na prvi stopnji na narokih v zapisnik ni zapisala vseh njenih navedb, pomembnih za odločitev. Izvedla pa naj tudi ne bi vseh odločilnih dokazov. Pri tem navaja, da je sodnica na prvi stopnji dejala, da bo postavila izvedenca. Ta naj bi po trditvah pritožnice potrdil, da so bile predmetne nepremičnine prodane kupcu za polovico manj denarja, kot so se tedaj prodajale primerljive nepremičnine. Pritožnica tudi zatrjuje, da je bila na narokih prekinjena in ji je bila odvzeta beseda.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče zato ni preizkušalo pritožničinih navedb, s katerimi utemeljuje trditve, da so izpodbijane sodne odločbe nepravilne in nezakonite. Pri preizkusu ustavne pritožbe se je v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) omejilo na vprašanje, ali so bile z izpodbijanimi akti pritožnici kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pravica do enakega varstva pravic je v sodnih postopkih izraz načela enakosti pred zakonom. Ta pravica zagotavlja tudi svobodo izražanja strank v sodnih postopkih. Glede na vsebino pritožničinih navedb, je bilo treba v okviru preizkusa ustavne pritožbe preizkusiti, ali s svojimi navedbami lahko utemelji trditev o kršitvi procesnih pravic iz 22. člena Ustave.

5.Ustavno sodišče je pridobilo spis zadeve, v kateri so bili izdani izpodbijani akti. Ugotovilo je, da pritožnica v okviru pritožb in revizij ni postavila trditve, da sodnica na prvi stopnji sojenja ni zapisovala v zapisnik njenih navedb, pomembnih za odločitev. Ker tega pritožnica ni storila, ne izkazuje, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe po vsebini izčrpala vsa pravna sredstva (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Zato teh njenih navedb Ustavno sodišče ni moglo upoštevati. Očitek, da je bila na narokih prekinjena in da ji je bila odvzeta beseda, je pritožnica uveljavljala šele v reviziji. Že Vrhovno sodišče je pritožnici odgovorilo, da gre za pavšalen in nekonkretiziran očitek. Tak je tudi v ustavni pritožbi, zato z njim ni mogoče utemeljiti trditve o kršitvi pravice do enakega varstva pravic. Prav tako ni utemeljen očitek, da je sodišče kršilo to pravico, ker ni postavilo izvedenca in razjasnilo vprašanja cene, za katero so bile predmetne nepremičnine prodane. Višje sodišče v Celju je v sklepu št. Cp 43/2004 pritožnici pojasnilo, da zgolj sklicevanje na višino kupnine ne zadostuje za sklepanje, da je bila neka nepremičnina prodana v okoliščinah iz 5. člena ZDen. Iz zapisnikov o opravljenih narokih pa tudi sicer ne izhaja, da bi ustavna pritožnica predlagala postavitev izvedenca ali da bi sodišče sprejelo o tem dokazni sklep.

6.Ker z izpodbijanimi akti niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan