Jedro

Ni razlog, da bi se za upravitelja dela zapuščine določilo tretjo osebo, odvetnico, zgolj to, da sta dediča v sporu. Odprtje posebnega računa za nateklo najemnino, o katerem upravitelj obvešča zapuščinsko sodišče, je za zdaj primeren ukrep začasnega upravljanja zapuščine, ob tem, da zapuščinskemu sodišču upravitelj predloži tudi najemno pogodbo. Na ta način bo imel vpogled v upravljanje tudi pritožnik kot sodedič.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi, in se sklep sodišče prve stopnje v tretjem odstavku izreka dopolni tako, da mora upravitelj dela zapuščine dedič A. A. sodišču predložiti tudi pogodbo, s katero del zapuščine oddaja v najem.

II.Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Zapuščinsko sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za upravitelja dela zapuščine - nepremičnine na naslovu B. v Ljubljani, določilo dediča A. A. z nalogo, da odpre bančni račun, kamor se zbira najemnina za oddane prostore v hiši na naslovu B. v Ljubljani in podatke o računu in prometu na njem posreduje sodišču.

2.Proti sklepu vlaga pritožbo dedič C. A., ki predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je bila pravilna določitev odvetnice za upraviteljico in da je višje sodišče nezakonito tak sklep razveljavilo. Meni, da bi moral en dedič drugemu omogočiti skupno upravljanje, tako pa mu sodedič A. A. tega ni omogočil, ni mu poslal najemne pogodbe ali podatkov o tem, v kakšnem stanju je hiša, kdo notri stanuje. Najemna pogodba, ki jo podpiše samo en dedič, ni veljavna. Pritožnik navaja, da je možno, da sodedič le del najemnine prijavlja FURS. Meni, da ima pravico soodločati in da ni nujno, da se nepremičnina sploh oddaja. Sklep ne garantira, da A. A. ne bo povzročal škode, ne glede na to, da živi v nepremični. Pravi, da je sam enako sposoben, živi blizu (8 km). Sodišču očita, da je prezrlo, da je nasprotoval postavitvi sodediča za skrbnika. Dediča sta skregana, komunikacije ni, absolutno je potrebna postavitev tretje osebe.

3.Dedič A. A. na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba v bistvenem delu ni utemeljena, je pa pritožbeno sodišče zaradi nekaterih pritožbenih očitkov dodatno preciziralo nalogo za upravitelja dela zapuščine določenega dediča in izpodbijani sklep v tem pogledu delno spremenilo.

5.Podlaga izpodbijane odločitve je v določbah 145. čl. Zakona o dedovanju (ZD), ki pravi: "(1) Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. (2) Če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. (3) Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev. (4) Upravitelj lahko z odobritvijo sodišča razpolaga s stvarmi iz zapuščine, če je za to upravičen po oporoki ali če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne kakšna škoda."

6.To določbo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo in pri tem upoštevalo navodila tega pritožbenega sodišča iz prejšnjega pritožbenega postopka, ko je sodišče za upraviteljico določilo odvetnico, kar je pritožbeno sodišče razveljavilo kot nepotrebno (preuranjeno, nesmotrno).

7.Ni razlog, da bi se za upravitelja dela zapuščine določilo tretjo osebo, odvetnico, zgolj to, da sta dediča v sporu. Ravno če se dediči ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja (…) (glej 2. odst. 145. čl. ZD zgoraj). Brezpredmetne so zato pritožbene navedbe, da je treba zaradi spora, predvidene dolgotrajnosti postopka in slabe komunikacije med dedičema za upravitelja določiti tretjo osebo.

8.Ni sporno, da del dediščine eden od dedičev, in sicer A. A., ki v isti nepremičnini tudi sam prebiva, že oddaja v najem. Naloga, ki jo je upravitelju določilo sodišče, zato za zdaj ne terja določitev odvetnice kot upraviteljice. Ne drži, da pogodba, ki jo ni podpisal tudi pritožnik kot sodedič, samo zato ni veljavna; za tak sklep ni pravne podlage.

9.Odprtje posebnega računa za nateklo najemnino, o katerem upravitelj obvešča zapuščinsko sodišče, je za zdaj primeren ukrep začasnega upravljanja zapuščine, ob tem, da zapuščinskemu sodišču upravitelj predloži tudi najemno pogodbo. Na ta način bo imel vpogled v upravljanje tudi pritožnik kot sodedič.

10.Če bi zapuščinsko sodišče ugotovilo, da upravitelj ne opravlja svoje naloge ustrezno, lahko svojo odločitev spremeni, za zdaj pa gre za gole špekulacije, da morda najemnina ni ustrezna ali da le del najemnine dedič upravitelj prijavi FURS, da ni nujno, da ne bo povzročal škode, itd.

11.V glavnem neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje ob dopolnitvi in delni spremembi potrditi (2. in 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 145

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.