Jedro

Pooblastilo, ki ga je vlagatelj priložil ugovoru in predlogu za odlog izvršbe sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar predloženo pooblastilo, opremljeno s štampiljko dolžnika, predpostavlja, da ga je podpisala oseba pooblaščena za zastopanje dolžnika. v dvomu glede pristnosti predloženega pooblastila, lahko sodišče od vlagatelja zahteva overjeno pooblastilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 25.05.2001 s sklepom odločilo, da se ugovor in predlog za odlog zavržeta. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Navedel je, da je pooblastilo, ki se nahaja v spisu, popolno, saj je v njem navedena firma dolžnika s pečatom in podpisom. Ni mu znano, na podlagi katerega člena ZPP oz. drugega predpisa sodišče zahteva, da so na pooblastilu navedeni tudi ime in priimek podpisnika ter njegova funkcija. Predlagal je, da sodišče prve stopnje izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. S sklepom z dne 02.04.2001 je sodišče prve stopnje pooblaščencu dolžnika naložilo, da v roku 8 dni predloži pooblastilo, ki bo vsebovalo podpis pravne osebe (navedbo firme skupaj z žigom), navedbo zakonitega zastopnika (njegovo funkcijo in ime), lastoročni podpis zakonitega zastopnika ter podpis in žig pooblaščenca, sicer bo postopalo po 5. odst. 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče druge stopnje pa glede na vsebino dne 28.03.2001 predloženega pooblastila (priloga B1) ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje po 4. odst. 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pooblastilo, ki ga je vlagatelj priložil ugovoru in predlogu za odlog izvršbe sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar po prepričanju sodišča druge stopnje predloženo pooblastilo, opremljeno s štampiljko dolžnika, predpostavlja, da ga je podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje dolžnika (prim. 1. odst. 449. člena Zakona o gospodarskih družbah). V konkretnem primeru sta ustanovitelja družbe (S. B. in M. P.) hkrati tudi njena zastopnika. Te predpostavke ne omajejo podatki sodnega registra, med katerimi je tudi overjeni podpis oseb pooblaščenih za zastopanje (glej 40. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register Ur.l. RS št. 20/94). Zato ni izključeno, da je sporno pooblastilo (priloga B1) podpisal prav S. B., kot to izhaja iz pooblastila v prilogi B3, ki ga je pooblaščenec dolžnika predložil v pritožbenem postopku. Zato je treba šteti, da je vlagatelj že vlogi z dne 28.03.2001 (ugovoru in predlogu za odlog izvršbe) priložil pisno pooblastilo dolžnika za zastopanje v tej izvršilni zadevi (1. odst. 97. člena ZPP v zvezi s 15. čelnom ZIZ), ki mu v formalnem pogledu ni moč ničesar očitati. Če pa sodišče prve stopnje dvomi v pristnost predloženega pooblastila, lahko od vlagatelja predloga za izvršbo zahteva overjeno pooblastilo (3. odst. 97. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje po 4. odst. 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je bil poziv pooblaščencu dolžnika (sklep z dne 02.04.2001) nepotreben, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).