Jedro

Tožnikovo vlogo je Komisija za dodelitev sredstev ocenila v skladu z razpisnimi merili z 63 točkami od 100 možnih točk. Prag nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje pa je bil v danem primeru 80 točk od 100 možnih točk. Po končanem ocenjevanju se je namreč izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag 60 točk, presega razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Prednost pri dodelitvi sredstev so imele operacije z višjim številom točk. Tožnik je prejel le 63 točk in tako ni dosegel praga 80. točk, zato je bila njegova vloga zavrnjena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom Javni sklad RS za podjetništvo (v nadaljevanju tožena stranka) ni odobril vloge tožnika. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 5. 9. 2013 vložil vlogo na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 – 2014, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 52/13 (v nadaljevanju javni razpis). Tožnikovo vlogo je Komisija za dodelitev sredstev (v nadaljevanju Komisija) ocenila v skladu z razpisnimi merili z 63 točkami od 100 možnih točk. Prag nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje pa je bil v danem primeru 80 točk od 100 možnih točk. Po končanem ocenjevanju se je namreč izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag 60 točk presega razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Prednost pri dodelitvi sredstev so imele operacije z višjim številom točk. Tožnikova vloga je bila ocenjena v skladu z merili iz predmetnega javnega razpisa. Tožnik je pri merilu št. 1. „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami“ prejel 25 točk od možnih 25 točk; pri merilu št. 2. „Inovativnost v povezavi z operacijo“ je prejel 10 točk od možnih 20 točk; pri merilu št. 3. „Vpliv operacije na konkurenčnost podjetja – povečanje dodane vrednosti na zaposlenega“ je prejel 15 točk od možnih 15 točk; pri merilu št. 4 „Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah“ je prejel 2 točki od možnih 10 točk; pri merilu št. 5 „ Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ je tožnik prejel 0 točk od možnih 10 točk; pri merilu št. 6 „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“ je prejel 5 točk od možnih 10 točk in pri merilu št. 7 „Vpliv operacije na okolje“ je prejel 6 točk od možnih 10 točk iz razlogov, ki jih tožena stranka navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tožnik je prejel le 63 točk in tako ni dosegel praga 80 točk. Glede na navedeno je tožena stranka z izpodbijanim sklepom njegovo vlogo zavrnila.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in meni, da je nezakonita ter v nasprotju z razpisnimi pogoji. Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, nepopolno in nepravilno ugotovila dejansko stanje ter bistveno kršila določbe postopka. Ugovarja višini praga za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje iz predmetnega javnega razpisa. Prag bil v zadevnem javnem razpisu določen v višini 60 točk, tožnikova operacija pa je prejela 63 točk od možnih 100 točk. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ni razvidna pravilnost in zakonitost postavljenega praga 80 točk, zato je izpodbijani sklep nezakonit, arbitraren in v nasprotju z razpisnimi pogoji. Iz besedila predmetnega razpisa izhaja, da imajo prednost pri dodelitvi sredstev subjekti, ki so dosegli večje število točk, česar pa ni mogoče enačiti s prednostjo pri odobritvi sofinanciranja. Iz besedila razpisa tudi izhaja, da je višina za sofinanciranje za srednje velika podjetja do 40% upravičenih stroškov, pri čemer je minimalna odobrena višina sofinanciranja 40.000,00 EUR, maksimalna pa 200.000,00 EUR. Iz navedenega tako izhaja, da lahko tožnik prejme sredstva v predhodno citiranemu razponu. Pri dodelitvi sredstev pa imajo prednost operacije z višjim številom točk. Tožena stranka bi morala tožniku, ki je za predmetno vlogo prejel 63 točk, kar je več kot znaša prag 60 točk, dodeliti vsaj minimalni znesek sofinanciranja v višini 40.000,00 EUR.

Tožnik tudi ugovarja, da je tožena stranka pri ocenjevanju njegove vloge zmotno uporabila posamezna merila in tako zmotno uporabila materialno pravo ter tudi napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožnik se ne strinja z vrednotenjem pri naslednjih razpisnih merilih: merilu št. 2. „Inovativnost v povezavi z operacijo“, merilu št. 4 „Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah“, merilu št. 6 „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“ in merilu št. 7 „Vpliv operacije na okolje“ iz razlogov, ki jih navaja v tožbi. Niti iz dokumentacije, niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je vlogo obravnavala Komisija v ustrezni sestavi. O tožnikovi vlogi bi morali odločati strokovnjaki, kar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno. Navedeno nalaga 28. člen Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1), ki določa, da Komisija opravi strokovni pregled, torej, da vloge ocenjujejo strokovnjaki, Splošni pogoji poslovanja tožene stranke pa navedenega ne zahtevajo. Iz povedanega tudi izhaja, da mora imeti tožnik možnost, da je seznanjen s sestavo Komisije. Le tako se lahko zagotovi transparentnost postopka in spoštovanje načela enakega obravnavanja vseh kandidatov v razpisnem postopku. Tožnik predlaga, da se mu predloži odločba o imenovanju Komisije (prvi odstavek 21. člena ZPOP-1) in zapisnik Komisije (prvi odstavek 28. člena ZPOP-1). Sodišču tudi predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in samo odloči v zadevi, podrejeno pa, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa tudi naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navaja obsežno pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje postopek pri pripravi predloga prejemnikov sredstev, ki ga pripravi Komisija. Pojasnjuje 5. točko razpisa in postavljen prag za odobritev financiranja v višini 60 točk. Ker je skupna vrednost operacij, ki so dosegle prag 60 točk presegla razpoložljiva sredstva, so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Prednost pri dodelitvi sredstev so imele operacije z višjim številom točk. Tožena stranka je pravilno uporabila materialno pravo. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je jasna in jo je tudi možno preizkusiti. Zavrača očitke napačnega vrednotenja vloge tožnika pri merilih št. 2, 4, 6 in 7 predmetnega javnega razpisa iz razlogov, ki jih navaja. Tožena stranka meni, da je Komisija vlogo tožnika pravilno ovrednotila. V celoti tudi zavrača očitke glede kršitev določb postopka. Predmetno vlogo je obravnavala Komisija, ki je bila imenovana na podlagi Akta o ustanovitvi Javnega sklada RS za podjetništvo in ZPOP-1. Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi Komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba in jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V Pravilniku o izvajanju javnih razpisov tožene stranke z dne 20. 1. 2012 je v 5. členu določeno, da imena in priimki predsednika in članov Komisije niso javni. Tožena stranka meni, da je Komisija svoje delo opravila vestno in zagotovila enakopravnost vseh prejetih vlog. Tožnikova navajanja o netransparentnosti in diskriminatornosti zadevnega javnega razpisa pa so neutemeljena. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje razloge iz izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Med strankama je v predmetni zadevi sporno, ali je tožena stranka v predmetnem postopku javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme tožnika v letih 2013 – 2014 pravilno in zakonito, ob pravilni uporabi meril iz tega javnega razpisa in po predpisanem postopku, zavrnila vlogo tožnika. Tožnikov ugovor glede postavljene višine praga za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje, je po presoji sodišča neutemeljen. Res je bil prag v predmetnem razpisu določen v višini 60 točk. Iz besedila zadevnega razpisa pa nesporno izhaja, da kolikor se bo po končanem ocenjevanju izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag števila točk, presega razpoložljiva sredstva, bodo sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk – prednost pri dodelitvi sredstev bodo imele operacije z višjim številom točk. Višji postavljeni prag za dodelitev sredstev (80 namesto 60 doseženih točk) po presoji sodišča ni v nasprotju z določbami tega javnega razpisa. Iz listin upravnega spisa, ki jih je sodišču predložila tožena stranka nesporno izhaja, da je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle (nižji) prag 60 točk iz predmetnega javnega razpisa, presegla razpoložljiva sredstva. Posledično se je prag zvišal. Prednost pa so dobile vloge, ki so pri ocenjevanju dosegle višje število točk, kar je bilo tudi izrecno določeno v 5. točki razpisa (Merila za izbor upravičencev). Kot to pravilno navaja tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo, v predmetnem javnem razpisu ni določbe, ki bi narekovala, da se višina dodeljenih sredstev prilagaja številu doseženih točk, oz., da se v primeru doseženega praga sredstva dodelijo vsaj v določenem najnižjem znesku (40 000,00 EUR). Določeno pa je tudi, da je pri dodeljevanju sredstev pomemben vrstni red vlog in da pri tem ni nobene sorazmernosti ali minimalnega izplačila. Eden od pogojev razpisa (iz šestega odstavka točke 4.2.) je zaprta finančna konstrukcija prijavitelja. Po presoji sodišča so povsem neutemeljeni tožbeni ugovori, po katerih je tožnik s tem, ko je presegel prag 60 točk, upravičen najmanj do zneska 40 000,00 EUR.

Pravilna pa je po presoji sodišča tudi ugotovitev tožene stranke, da vloga oziroma prijavljena operacija tožnika ni dosegla praga 80 točk in da zato ni bilo pogojev za sofinanciranje na podlagi predmetnega javnega razpisa. Tožnikova vloga je bila ocenjena na podlagi sedmih meril, navedenih v predmetnem javnem razpisu. Glede na oceno Komisije je bilo tožniku pri posameznih merilih dodeljeno ustrezno število točk in so tako tožnikovi ugovori v zvezi z napačnim vrednotenjem po presoji sodišča neutemeljeni. Tožnikov ugovor, da je pri merilu št. 2. „Inovativnost v povezavi z operacijo“ napačno prejel le 10 točk od možnih 20 točk, ni utemeljen. Tožnik bi lahko pri tem merilu prejel več točk le, če bi bilo iz tožnikove dokumentacije razvidno, da je predstavljen nov produkt tudi rezultat lastnega razvoja, česar pa tožnik tudi po mnenju sodišča ni izkazal. Navedeno pa tudi izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tožnik tudi sicer v tožbi navaja, da bo moral za izvedbo predmetnega projekta opraviti lasten razvoj, kar pa se nanaša na tožnikovo prihodnjo dejavnost. Pri merilu št. 4 „Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah“ je tožnik tudi po mnenju sodišča pravilno prejel 2 točki od možnih 10 točk. Pri točkovanju je bila upoštevana lokacija, kjer se operacija dejansko opravlja. Iz tožnikove dokumentacije nesporno izhaja, da tožnik ni predložil dokazila (najemne pogodbe za poslovne prostore), da na lokaciji v Mariboru, … že opravlja dejavnost oz. jo bo opravljal. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikov tožbeni ugovor, da gre za splošno znano dejstvo, saj kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, sklenjena najemna pogodba za poslovne prostore na predhodno navedeni lokaciji tudi po presoji sodišča ni splošno znano dejstvo (165. člen ZUP).

V zvezi z merilom št. 6 „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“, kjer je tožnik prejel le 5 točk od možnih 10 točk, tožnik neutemeljeno ugovarja, da je predložil več aktivnih pogodb iz leta 2013 iz skupine treh največjih kupcev in s tem zadostil pogojem, da bi prejel 10 točk. Iz obrazložitve tega merila izhaja, da mora prijavitelj v zvezi z uvajanjem novega oz. temeljito izboljšanega proizvoda oz. storitve izdelati strategijo trženja in prav tako predložiti še pogodbe iz skupine treh največjih kupcev. Tako bi moral tožnik v poslovnemu načrtu predstaviti tri največje kupce v letu 2012 in predložiti vsaj eno aktivno pogodbo iz skupine treh največjih kupcev za leto 2013, česar pa tožnik ni storil. Ugovor tožnika v zvezi z merilom št. 7 „Vpliv operacije na okolje“, kjer je prejel 6 točk od možnih 10 točk, je prav tako neutemeljen. Tudi po presoji sodišča iz dokumentacije ni razvidno, da projekt tožnika omogoča reciklažo oz. uporabo odpadnih surovin in tako upravičeno ni pridobil dodatne 4 točke. Tožnik za navedeno v predmetnem postopku javnega razpisa ni predložil dokazil. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da oprema, ki jo je tožnik nabavil (projektor in dodatna oprema) nimata povezave z reciklažo in uporabo odpadnih surovin. Tako je tožnik pri tem merilu pravilno prejel 3 točke za energijsko učinkovitost serverske opreme in 3 točke za zmanjšanje uporabe nevarnih snovi (razgradnja trakov). Po presoji sodišča je glede točkovanja projekta/operacije tožnika pri posameznih merilih obravnavanega javnega razpisa izpodbijani sklep ustrezno obrazložen, tožena stranka pa tudi ni storila očitanih kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava.

Neutemeljen pa je tudi tožnikov ugovor, da niti iz dokumentacije niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je vlogo obravnavala Komisija v ustrezni sestavi oz. da so vlogo ocenili strokovnjaki, tožnik pa bi moral imeti možnost, da je seznanjen s sestavo Komisije, saj se le tako zagotovi transparentnost postopka in spoštovanje načela enakega obravnavanja vseh kandidatov v razpisnem postopku. V predmetnem javnem razpisu so bili med drugim kot pravna podlaga navedeni ZPOP-1, Zakon o javnih skladih, Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS in Ustanovitveni akt Javnega sklada RS za podjetništvo. Na podlagi določbe 21. člena ZPOP-1 oz. 218. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna RS postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi Komisija za dodelitev sredstev, ki jo sestavlja predsednik in najmanj dva člana. To komisijo imenuje s pisno odločbo odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba (21. člen ZPOP-1). Na podlagi 28. člena ZPOP-1 (225. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna RS) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu oz. razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik. Na podlagi ocene vlog Komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani Komisije. Na podlagi 5. člena Pravilnika o izvajanju javnih razpisov tožene stranke imena in priimki predsednika in članov Komisije niso javni. Kljub temu pa se v razpisnem postopku primerno uporabljajo določbe 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ( v nadaljevanju ZUP) glede možnosti pregledovanja dokumentov in na podlagi katerih lahko stranka zahteva vpogled v upravni spis v svoji zadevi. Da bi tožnik takšen vpogled v upravni spis zahteval in s tem tudi vpogled v podatke o sestavi Komisije, pa tožnik ni izkazal, niti ni v tožbi zatrjeval. Ker tožnik v predmetnem razpisnem postopku možnosti vpogleda v zadevni upravni spis ni izkoristil, takšne zahteve ne more postaviti šele v tožbi. Tožnikov ugovor o (ne)strokovnost članov razpisne komisije pa po mnenju sodišča ni relevanten glede na določbe ZPOP-1 oz. ZUP. O tovrstnih ugovorih se posebej ne odloča, temveč se lahko upoštevajo pri presoji ugovorov zoper ocenjevanje vlog s strani posameznih članov Komisije.

Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da naj v skladu s 65. členom ZUS-1 odloči v sporu polne jurisdikcije. Po presoji sodišča v danem primeru niso podani pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, saj podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage, samo pa tudi ni ugotavljalo dejanskega stanja na glavni obravnavi.

Na podlagi vsega povedanega je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev postopka ter kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.