Jedro

Prvostopenjski organ je izvršbo uvedel na podlagi plačilnega naloga, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti in pravnomočnosti. Navedena klavzula oziroma potrdilo predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, to, kar je v njem vsebovano, šteje za dokazano.

Glede na tožbene navedbe, da postopek v zvezi s prekrškom na Vrhovnem sodišču RS še ni končan, sodišče dodaja, da ima tožnik v primeru, če je odločba, na podlagi katere je bila opravljena izvršba, pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto v izvršilnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom št. DT 42913-08626/2011-1-08092-03 z dne 23. 2. 2011 zoper tožnika na podlagi plačilnega naloga št. 0000096822678 z dne 1. 8. 2010 opravil davčno izvršbo dolgovanega zneska globe za prekršek, in sicer v višini 1.620,00 EUR, skupaj s stroški davčne izvršbe v višini 20,86 EUR (skupaj 1.640,86 EUR) z rubežem denarnih prejemkov tožnika.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je na podlagi 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predlagatelj izvršbe plačilni nalog poslal prvostopenjskemu davčnemu organu v izterjavo. Prvostopenjski organ se nato sklicuje na 156. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Ker tožnik v določenem roku ni poravnal globe, je prvostopenjski organ v skladu s 143. členom ZDavP-2 začel davčno izvršbo dolžnega zneska globe z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Tožnik je zoper prvostopenjski sklep vložil pritožbo, ki ji je Ministrstvo za finance RS (v nadaljevanju kot drugostopenjski organ) z odločbo št. DT 499-30-144/2011-2 z dne 24. 11. 2011 delno ugodilo, in sicer tako, da je navedlo pravilen datum izvršljivosti plačilnega naloga (22. 11. 2010), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo. Drugostopenjski organ najprej pojasni, da je bila s strani predlagatelja, Ministrstva za notranje zadeve, PU Ljubljana, PP Domžale, tožniku s plačilnim nalogom št. 0000096822678 z dne 1. 8. 2010 izrečena globa v znesku 1.620,00 EUR. Ker tožnik globe ni poravnal v predpisanem roku in znesku, je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja, ki je plačilni nalog opremil s potrdilom o izvršljivosti, izdal izpodbijani sklep ter hkrati obračunal še stroške davčne izvršbe v višini 20,86 EUR. Dodaja, da je plačilni nalog izdan skladno z določili ZP-1, in se sklicuje na njegov 57. člen. Sklicuje se tudi na določbe ZDavP-2, in sicer na 143. člen ter na 151., 144. in 152. člen in pojasni, da je v primeru, če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, glede na določbo prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Ker so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izdal sklep in začel izvršilni postopek.

Dodaja, da potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in se ta okoliščina, skladno s prvim odstavkom 169. člena ZUP, šteje za dokazano. Ob tem niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP za primere, kot je obravnavani, davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, saj je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. Ker je za začetek predmetne izvršbe obstajal veljaven izvršilni naslov, je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in sklep izpodbija z laično tožbo, v kateri navaja svoje težke materialne in socialne razmere in poudarja, da postopek v zvezi s prekrškom na Vrhovnem sodišču še ni končan. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ ter se nanje tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče še pripominja, da je prvostopenjski organ, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, izvršbo uvedel na podlagi plačilnega naloga št. 0000096822678 z dne 1. 8. 2010, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti in tudi o pravnomočnosti. Navedeno potrdilo predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, to, kar je v njem vsebovano, šteje za dokazano, kot je navedel tudi že drugostopenjski organ. Čim je pa tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep. Sporno pa tudi ni, da tožnik globe, ki mu je bila naložena s plačilnim nalogom, ni poravnal. Glede na tožbene navedbe, da postopek v zvezi s prekrškom na Vrhovnem sodišču še ni končan, pa sodišče dodaja, da ima tožnik v primeru, če je odločba, na podlagi katere je bila opravljena izvršba, pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto v izvršilnem postopku (300. člen ZUP).

Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.