Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč mora začeti postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, ki vplivajo ali bi vplivale na odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku naložil, da povrne stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 517,57 € v roku 15 dni od prejema tega sklepa na v odločbi naveden račun. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 20. 12. 2010 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in vložitev tožbe z zastopanjem na delovnem sodišču na prvi stopnji zoper delodajalca zaradi uveljavljanja denarnih zahtevkov. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica A.A., ki pa je bila razrešena svoje dolžnosti s sklepom z dne 20. 9. 2014. Odvetnici je bila s sklepom z dne 17. 10. 2014 odmerjena nagrada in stroški, ki so bili izplačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči v znesku 517,57 €. Organ za brezplačno pravno pomoč je v skladu z 42. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) začel postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti in ugotovil, da je tožnik vse od dne 18. 3. 2011 neprekinjeno zaposlen, s 1. 4. 2013 se je sicer zaposlil pri drugem delodajalcu, kjer znaša povprečna mesečna plača v zadnjem letu 878,11 € neto na mesec. Organ za brezplačno pravno pomoč je izvajanje brezplačne pravne pomoči ustavil z odločbo z dne 29. 9. 2014, upravičenec do BPP pa je zavezanec za povrnitev izplačanih stroškov v višini 517,57 € (43. člen ZBPP).

Tožnik v vloženi tožbi prosi, da se mu znesek 517,57 € odpiše do dneva, ko bo dobil izplačilo 7.775,10 € za delo za mesece od junija do oktobra v letu 2010. Ko se je vse to dogajalo, je bil brezposeln in brez dohodkov, vsa ta agonija pa traja že dolgo in še do danes ni rešena, zato je spregledal, da bi moral javiti, da se je zaposlil. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 41. členu določa, da mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas postopka, za katerega mu je ta odobrena. Upravičenec mora pristojno strokovno službo za BPP v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Upravičenec mora spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel. Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 42. člena ZBPP).

Strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ali določi drug obseg oziroma obliko brezplačne pravne pomoči (neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč) – drugi odstavek 42. člena ZBPP. Za neupravičeno brezplačno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona (prvi odstavek 43. člena ZBPP). Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakoniti zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 43. člena ZBPP).

Organ za brezplačno pravno pomoč mora torej v skladu s citiranimi določili začeti postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, ki vplivajo ali bi vplivale na odločitev o odobritvi brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru je takšne okoliščine ugotovil, tožnik pa teh ugotovitev tudi ne osporava. O tem, da se izvajanje brezplačne pravne pomoči ustavi, je tudi že pravnomočno odločeno. Glede na to pa je v skladu s citiranimi določili na podlagi 43. člena v zvezi z 41. členom ZBPP tožnik dolžan povrniti zneske izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj (četrti odstavek 43. člena ZBPP). V zvezi z rokom in načinom vračila predmetnega zneska se mora torej tožnik obrniti na organ za brezplačno pravno pomoč.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).