Jedro

Postavitev izvedenca v nepravdnem postopku za delitev solastnega premoženja na podlagi zakona ni obvezna. Zato načeloma ne pride v poštev uporaba določbe 1. odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).

V soglasju s strankami oz. udeleženci postopka je mogoče v nepravdnem postopku upoštevati ne le druge dokazne listine, temveč v dokazne namene tudi pred postopkom izdelana izvedenska mnenja, katerih zato tudi ni mogoče šteti le zgolj kot del trditvene podlage predloga za delitev solastnega premoženja.

Namen razdružitvenega postopka solastnega premoženja je, da se v celoti razdeli med solastnike po kriterijih določenih v 70. členu SPZ. Zato ni mogoče delitve opraviti le delno (razen izjemoma v primeru soglasja vseh udeležencev nepravdnega postopka), pa čeprav je predmet delitve več parcel, v solastnini pa so ostale le tiste, ki so pripadle nasprotnima udeleženkama.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter vrne zadeva v nov postopek.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opravilo delitev v naravi in sicer: na nepremičninah parc. št. 654 in 655, obe vpisani pri z.k. vložku št. 197, k.o. G.., in parc. št. 817/1, 816/2, 815/1, 814/2, 795/1, 794, 793/2, 796/2, 742/2, 757, 761/1, 800/2, 796/2, 793/3, 793/4, vse vpisane pri z.k. vložku št. 60, k.o. V., nepremičnini, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo (nadomestno) in leži na parceli št. 793/2 k.o. V., severo-zahodno od parc. št. 793/4 k.o. V. in jugozahodno od parc. št. 793/3 k.o. V. in ni vpisana v zemljiško knjigo ali kataster stavb in nepremičnino, ki v naravi predstavlja kozolec, ki leži in je vrisana na parc. št. 794 k.o. V. , ki so v solasti A. K. (do 1/3), M. E. (do 1/3) in J. K. (do 1/3). Delitev nepremičnine je opravilo v naravi tako, da s pravnomočnostjo sklepa dobijo v izključno last in posest: A. K. parc. št. 654 in 655, obe vpisani pri z.k. vložku št. 197 k.o. G. in parc. št. 816/2, 757, 761/1, 800/2 vse vpisane pri z.k. vložku št. 60 k.o. V.; J. K. pa parc. št. 817/1, 815/1, 814/2, 742/2, vse vpisane pri z.k. vložku št. 60 k.o. V.; M. E. parc. št. 795/1, 794, 796/2, vse vpisane pri z.k. vložku št. 60 k.o. V..; M. E. in J. K. v solastnino: parc. št. 793/2, 793/3, 793/4 vsaki do ½; nepremičnino, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo (nadomestno, ki leži na parceli št. 793/2 k.o. V., severo-zahodno od parc. št. 793/4 k.o. V. in jugozahodno od parc. št. 793/3 k.o. V. in ni vpisana v zemljiško knjigo ali kataster stavb vsaki do ½; nepremičnino, ki v naravi predstavlja kozolec, ki leži in je vrisana na parc. št. 794 vsaki do ½.

Nasprotna udeleženka M. E. je dolžna predlagateljici plačati znesek 2.497,83 EUR, nasprotna udeleženka J. K. pa 2.114,13 EUR, v obeh primerih najkasneje v roku treh mesecev od dneva izdaje sklepa, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo nasprotni udeleženki. Uveljavljata pritožbene razloge bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Poudarjata, da je sodišče prve stopnje dne 27.8.2008 izdalo sklep, s katerim je predlagateljici naložilo, da v roku trideset dni založi predujem v znesku 1.000,00 EUR za dokaz z izvedencem kmetijske stroke. Sodišče je tudi postavilo izvedenca kmetijske stroke G. F. Nadalje je sodišče predlagateljice opozorilo, da bo v primeru, če predujem ne bo založen štelo, da je predlog umaknjen, da bo nepravdni postopek s sklepom ustavljen. Predlagateljica je vložila pritožbo zoper sklep, čeprav je sklep o postavitvi izvedenca in založitvi predujma sklep dokaznega postopka. Zoper sklep o postavitvi izvedenca in plačilu predujma pa ni posebne pritožbe. Kljub temu je predlagateljica ugovarjala in predlagala, naj se izda sklep na podlagi listin, ki se nahajajo v spisu. Odločitev sodišča na podlagi listin v spisu je določena v ZPP. Ta zakon pa se ne more samodejno v celoti uporabljati v nepravdnem postopku, saj ima vsak postopek drugo področje in druge pravne podlage. Poleg tega ZNP določa, da če se predujem za potreben dokaz ne založi, se šteje, da je ta predlog umaknjen. Predlagateljica je v svoji pritožbi tudi zaprosila, da se ji podaljša rok za plačilo predujma, kar pomeni, da bo predujem založila. Vendar ta ni bil založen, zaradi česar bi moral slediti sklep o ustavitvi postopka. Zato je sodišče storilo bistveno kršitev določb nepravdnega postopka. Sodišče ne navaja razlogov, s katerimi bi utemeljilo delitev solastnine na način, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Zaključki sodišča so protispisni. Tako sodišče ocenjuje, da je predlagajoča stranka izkazala upravičen interes na gozdnih površinah. Njena ožja družina – zakonec in sin se namreč ukvarjata z lesno predelovalno dejavnostjo. Zakonec predlagateljice pa je že pokojni. Vendar sorodniki ne morejo igrati nobene vloge. Ne gre za zakonsko izkazan upravičen interes. Koliko res obstoji upravičen interes predlagajoče stranke za gozdne parcele, je bilo že opisano v vlogi obeh pritožnic z dne 1.4.2008. Predlagajoča stranka ima ves čas v dejanski posesti od leta 1985 parcelo št. 761/1 – gozd. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, gozdarska inšpekcija je opravila postopek zaradi suma storitve prekrška iz 1. odstavka 78. člena Zakona o gozdovih. Na parceli št. 761/1 k.o. V. je smreke napadel lubadar. Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Grosuplje je izdala odločbo dne 25.4.2007 št. 322-04-02.25-C-025/07 o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih. Odločba je naslovljena na solastnice parc. št. 761/1, ki nalaga posek 47 dreves iglavcev oziroma 17,17 m3 iglavcev. Gornje listine dokazujejo, da predlagajoča stranka zanemarja gozd, ki ga ima v svoji posesti. Da to stanje traja še sedaj, izkazuje tudi dopis Zavoda za gozdove, Območna enota Ljubljana z dne 22.4.2010 št. 3407-120/2010, ki poroča o stanju gozdnih parcel, ki so v solasti strank. Podano je stanje po parcelah. Izrecno je navedeno, da je na parceli št. 800/2, s katero gospodari predlagajoča stranka, bil izveden sanitarni posek zaradi napada lubadarja, kar kaže na slabo vzdrževanje. Dopis pojasnjuje, da s to parcelno številko ne gospodari nihče in je zapuščena, gozd je nenegovan. Pripravljalnemu spisu z dne 4.4.2008 so bili predloženi listinski dokazi. Sodišče dodeli predlagajoči stranki parc. št. 761/1 z razlogi, da je izkazala upravičen interes. To pa ni interes ali dejavnost njenih sorodnikov. Kakšna je potreba po gozdu in tam obstoječem lesu, če je parcela zanemarjena, da se pojavljajo lesni škodljivci, ki uničujejo gozd. Sodišče sicer prizna, da je M. E. izkazala upravičen interes za kmetijske površine. Te so tako polja, travniki in gozdovi. Predložena je bila odločba Upravne enote Grosuplje št. 32101-6/98-ZŠ z dne 5.3.2002. Navedeno odločbo prizna M. E. status kmeta. Glede na priznani status kmeta je najbolj upravičena do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pri tem se poudarja, da je status kmeta dan osebi, ki je stranka v postopku in ne sorodniku, ki je tretja oseba. Sodišče opravi razdružitev tako, da prejme predlagajoča stranka kmetijske površine, čeprav nima statusa kmeta, medtem, ko nasprotna udeleženka M. E. dobi sorazmerno najmanj kmetijskih in gozdnih zemljišč, čeprav je edina upravičena do teh zemljišč med nepravdnimi strankami. Sklep sodišča je tako v nasprotju z obstoječimi listinami in sploh ni ustrezno obrazložen. Sodišče opravi razdružitev tudi nepopolno. Tako pusti nasprotnima udeleženkama v solastnini parc. št. 793/2, 793/3 in 793/4, k.o. V. P.. Na teh parcelah stoji stara stanovanjska hiša (parc. št. 793/3) in kozolec (parc. št. 793/4). Nadomestna stavba leži na parc. št. 793/2 k.o. V.. Navedene stavbe je ocenil sodni cenilec L. K. dne 31.5.1999. Na naroku z dne 6.9.2000 stranke niso imele pripomb. Dejstvo je, da največja vrednost predstavlja nadomestna stanovanjska hiša. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da je nadomestna hiša legalna gradnja. Nasprotni udeleženki sta želeli ugotoviti legalnost gradnje nadomestne hiše. Upravna enota Grosuplje je z dopisom št. 020-112/2007-4 (207) z dne 18.9.2007 sporoča, da je pregledala celotno arhivsko dokumentacijo na ime investitorja Z. L., ki je bil v času gradnje lastnik parcele, na kateri se je gradnja odvijala. Upravna enota sporoča, da ni našla gradbenega dovoljenja, čeprav je pregledala arhivsko dokumentacijo od leta 1958 do leta 1970. Sodišče tega podatka sploh ni upoštevalo, čeprav je hišo vrednostno ocenilo kot legalno gradnjo. Na podlagi čl. 2/1-12.1 Zakona o graditvi objektov je nelegalna gradnja gradnja, ki se izvaja brez legalnega gradbenega dovoljenja. Po 1. odstavku 153. člena omenjenega zakona pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi gradbenega dovoljenja. Po 158. členu istega zakona so določene posebne prepovedi v zvezi z gradnjo objekta, glede katerih je izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje. Prepovedana ni izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpis in spremembe vpisa v zemljiški knjigi, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih dejavnosti v njem, promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem stoji objekt, in sklepanje drugih pravnih poslov kot kreditnih, zavarovalnih, zakupnih ipd. Objekt je tako praktično brez vrednosti, kar predstavlja stavba, brez elektrike, vode in drugih komunalnih priključkov, ki se jo ne sme vpisati v zemljiško knjigo, ne sme uporabljati in ne sme opravljati pravnega prometa. Taka stavba je brez vrednosti. Cenilec K. je ocenil nadomestno stanovanjsko hišo z zneskom 6.389.650,50 SIT in gospodarsko poslopje v znesku 3.368.172,00 SIT. Če upoštevamo cenitev K. in P. A. predstavlja vrednost obeh stavb 29% vrednosti celotnih nepremičnin. Navedeni stavbi dobita nasprotni udeleženki, ki zaradi več vrednosti morata še izplačati predlagateljici določene zneske. Tak zaključek je nesprejemljiv. Nasprotni udeleženki res nista imeli pripomb na cenitev dne 6.9.2000. Vendar se ne sme pozabiti, da se tedaj ni vedelo, da je nadomestna stavba nelegalna gradnja. K. L. v cenitvi z dne 31.5.1999 navaja, da je nadomestna stavba bila zgrajena v letu 1959, objekt ni dokončan, je popolnoma nevzdrževan, prostori so zapuščeni in zanemarjeni. Posledica je precejšnja dotrajanost posameznih delov, prisotna je vlaga. Gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1970. To je kvečjemu začetek gradnje, saj cenilec prizna, da objekt ni v celoti dograjen, je brez instalacije in slabo vzdrževan. Taki objekti nikakor z leti na pridobijo na vrednosti, ampak propadajo in je njihova vrednost zelo zmanjšana, da ne rečemo brez vrednosti, saj je potrebno najprej oceniti vso nastalo škodo in potem šele nadaljevati z dokončanjem stavb. Sodišče tega dejstva ne upošteva, temveč izhaja iz stališča, da sta objekta kvalitetna in uporabna. Ne opravi razdružitve solastnine, temveč jih pusti v solasti nasprotnih udeleženk. Nasprotni udeleženki sta pojasnili svoje stališče v pripravljalnem spisu z dne 1.10.2007. Podali sta svoj predlog razdelitve zemljišč. Poudarili sta, da delitev stavb kot tudi parc. št. 793/2 k.o. V. ni možna, saj ni urejen status stanovanjske hiše – nadomestne gradnje. Sodišče ni upoštevalo predlogov nasprotnih udeleženk, niti ni preverilo podatkov o legalnosti gradnje in ni ugotovilo obstoječe dejansko stanje stavb. Izdan sklep je v nasprotju z listinami in dokazi, ki sta jih predložili nasprotni udeleženki, vendar jih sodišče ni ocenilo. Ni ocenilo dokaznih predlogov za listine, ki sta jih predložili. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi utemeljevali izvedeno razdružitev.

Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe, ter naložitev nasprotnima udeleženkama plačilo predlagateljičinih stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa višjega sodišča do plačila. Podrejeno, če sodišče pritožbi nasprotnih udeleženk ne bi ugodilo, ter izpodbijani sklep spremenilo, pa predlagateljica predlaga, da se opravi delitev tako, da bo solastne nepremičnine med udeleženke tega postopka v naravi razdelilo po treh sklopih (objekti, kmetijska zemljišča in gozd), le glede v naravi nedeljivega presežka pa naj upošteva upravičen interes.

Pritožba je utemeljena.

Ni sicer pravilno stališče pritožnic, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o ustavitvi tega nepravdnega postopka, ker predlagateljica ni založila predujma za izvedbo dokaza z izvedencem kmetijske stroke, ki bi opravil cenitev solastnih nepremičnin v vl. št. 197, k.o. G. in v vl. št. 60 k.o. V.. Postavitev izvedenca v tovrstnih postopkih namreč ni obvezna. Zato načeloma ne pride v poštev uporaba določbe 1. odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem). Presumpcijo umika predloga je torej treba uporabljati restriktivno, ko gre za izrecno določeno obveznost dokaza z izvedencem ali pa v primerih, ko se brez določitve izvedenca postopek sploh ne bi mogel izvesti.(1) V spornem primeru pa je zato tudi pomembno, da sta bili že pred postopkom izdelani cenitvi tako objektov kot tudi zemljišč in gozdov, na kateri nasprotni udeleženki nista imeli pripomb in kar je še pomembneje - tudi kasneje načelno nista odklonili uporabe že izdelanih cenitev, ker sta jih izdelala izvedenca, ki ju ni postavilo sodišče prve stopnje.

Neutemeljena je tudi trditev pritožnic, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti na podlagi cenitev, ki se nahajajo v spisu. V skladu z določbo 37. člena ZNP se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Glede dokaznih pravil velja tako načelno enaka ureditev kot v pravdnem postopku. Ali še drugače povedano: v soglasju s strankami oz. udeleženci postopka je mogoče v nepravdnem postopku upoštevati ne le druge dokazne listine, temveč v dokazne namene tudi pred postopkom izdelana izvedenska mnenja, katerih zato tudi ni mogoče šteti le zgolj kot del trditvene podlage predloga za delitev solastnega premoženja. Ker so udeleženke postopka načelno soglašale, da se v postopku uporabita že pred postopkom izdelani cenitvi izvedencev K. in P. je treba njunima mnenjima oziroma cenitvama dati moč dokaza, pri čemer okoliščina, da se med postopkom pritožnici nista strinjali z delom cenitve izvedenca K., tej cenitvi ne odreka načelne dokazne vrednosti, temveč od sodišča terja nadaljnje razčiščevanje okoliščin, ki bi utegnile vplivati na ugotovitev o vrednosti ocenjevane nepremičnine - predvsem s pozivom izvedencu, da dopolni svojo cenitev oziroma jo prilagodi ugotovljenim okoliščinam tudi v zvezi s spornim dejstvom ali gre za legalno gradnjo predmetnega objekta ali ne, pri čemer pa se glede na porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena v tem primeru obremeni s plačilom predujma za delo izvedenca pritožnici.

Pritožbeno sodišče tudi ne soglaša s stališčem pritožnic, da predlagateljica ni izkazala upravičenega interesa za prevzem gozdnih površin. Okoliščina, da se njena družina ukvarja z mizarstvom oziroma lesno predelovalno dejavnostjo in na ta način nedvomno pridobiva dohodke tudi v korist predlagateljice kot članice te družine, lahko nujno pomeni, da je izkazan upravičen interes tudi v njeno korist, čeprav formalno ni nosilka dejavnosti, vendar pa dohodki iz omenjene dejavnosti lahko predstavljajo tudi sredstva za njeno preživljanje (glej v tej smeri dejanske in pravne ugotovitve sodišča prve stopnje).

Neutemeljene so nadalje pritožbene trditve, da bi morala prva nasprotna udeleženka M. E. glede na priznani status kmeta pridobiti še več kmetijskih in gozdnih parcel. Ker je predlagateljica izkazala upravičen interes do gozdnih parcel, so ji bile te upravičeno dodeljene, preostale pa je delno izključno sama, delno pa skupaj z drugo nasprotno udeleženko J. K., vendarle pridobila tudi prva nasprotna udeleženka.

Dopis Zavoda za gozdove Slovenije št. 3407-120/2010, z dne 22.4.2010 nadalje omogoča zaključek, da predlagateljica kljub pojavu lubadarja redno odstranjuje suha in nagnjena drevesa na parc. št. 800/2, s katero gospodari. To pa pomeni, da vendarle upošteva navodila inšpekcijskih organov in skrbi za gozdne površine. Zato tudi pritožbeno sklicevanje na zanemarjanje parcele, ki jo je pridobila v last z izpodbijanim sklepom, za sedaj načelno ne predstavlja ovire za morebitno podobno odločitev v novem postopku, kakršna je v tem delu izpodbijana.

Res v dosedanjem postopku ni bilo razčiščeno, ali predstavlja nadomestna hiša nelegalno gradnjo. Po drugi strani pa pritožnici nista predložili nobenih dokazov, ki bi takšne njune trditve utemeljili predvsem upoštevaje tudi okoliščino, da je bila hiša zgrajena leta 1959 in da je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred letom 1959. Okoliščina, da upravna enota ni našla gradbenega dovoljenja, tako nujno ne pomeni, da gre za nelegalno gradnjo. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko ugotavlja, da sprva pritožnici nista imeli pripomb na izvedensko mnenje, s katerim je bila opravljena cenitev tega objekta ne upoštevaje, da gre morebiti za gradnjo brez potrebnih dovoljenj, nato pa sta svoj predlog za delitev solastnega premoženja celo umaknili. Kot pa je bilo že pojasnjeno, bo lahko izvedenec v novem postopku ocenil predmetno nepremičnino tudi upoštevaje hipotezo, da predstavlja objekt „črno gradnjo“.

Pač pa imata pritožnici prav, ko poudarjata, da sodišče prve stopnje ni v celoti opravilo delitve premoženja. V solastnini M. E. in J. K. je namreč pustilo parc. št. 793/2, 793/3 in 793/4 ter nadalje tudi nepremičnino, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo (nadomestno), ki leži na parceli 793/2 k.o. V. severo-zahodno od parc. št. 793/4 k.o. V. in jugozahodno od parc. št. 793/3 k.o. V. (ki ni vpisana v zemljiško knjigo ali kataster stavb) in nepremičnino, ki v naravi predstavlja kozolec, ki leži in je vrisana na parc. št. 794. Namen delitvenega postopka solastnega premoženja je namreč, da se premoženje v celoti razdeli med solastnike po kriterijih določenih v 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ti kriteriji pa se omejujejo na – fizično delitev, civilno delitev, na predlog solastnika pa tudi na takšno delitev, da enemu od solastnikov pripade stvar v celoti, če izplača druge solastnike, v vseh primerih pa na delitev vseh nepremičnin, navedenih v predlogu. Uzakonjeno je torej načelo popolne delitve solastnih nepremičnin. Zato po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče delitve na opisane načine opraviti le delno (razen izjemoma v primeru soglasja vseh udeležencev nepravdnega postopka), pa čeprav je – kot v konkretnem primeru predmet delitve več parcel, v solastnini pa so ostale le tiste, ki so pripadle nasprotnima udeleženkama.

Pritožbeno sodišče pa nadalje ugotavlja, da so vse tri udeleženke tega postopka prodale svoje solastninske enotretjinske deleže na delih parcel št. 815/1, travnik, št. 817/1, travnik in št. 816/2 travnik, vse vl. št. 60. k.o. V., ki so predmet tega razdružitvenega postopka (glej notarske zapise kupoprodajnih pogodb z dne 3.9.2002, 19.6.2002 in 22.10.2002, ki se nahajajo v spisu pod B 8). Iz dopisa, ki ga je pritožbeno sodišče prejelo dne 17.1.2011, št. R-A09-44/2010-11-B, z dne 14.1.2011 Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, pa izhaja, da je bila glede naštetih parcel že izvedena parcelacija in sta iz omenjenih delov parcel nastali dve novi parceli in sicer št. 817/1 in 815/1. Na podlagi odločbe o razlastitvi Upravna enota Grosuplje, št. 352-38/2010-4 (301), z dne 30.6.2010 pa je razvidno, da sta bili novonastali parceli, last udeleženk tega postopka, predmet razlastitve. Kot izhaja iz omenjenega dopisa, je odločba o razlastitvi postala že pravnomočna. To pa pomeni, da je Republika Slovenija upoštevaje določbo 1. odstavka 103. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/2002; ZUreP-1) že postala lastnica navedenih novonastalih parcel brez vpisa v zemljiško knjigo, ki je v teh primerih deklaratornega značaja, in zato ti parceli ne moreta več biti predmet razdružitvenega postopka.(2) Vpisana zaznamba spora v zadevi N 8/2000 pri vl. št. 60 k.o. V. P. glede navedenih parcel tudi ne preprečuje vknjižbe lastninske pravice na Republiko Slovenijo (primerjaj določbo 80. člena Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1).

Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek (1. odstavek 355. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče glede na obrazloženo ne daje še posebnih napotkov za delo prvostopnega sodišča v novem postopku.

(1) Glej v sodni praksi: sklep VSL opr. št. II Cp 282/99, z dne 5.4.2000. (2) Glej tudi v teoriji: dr. M. Juhart in drugi: „Stvarnopravni zakonik s komentarjem; GV Založba , Ljubljana 2004, stran 254.