Jedro

Ker se izvršilni naslovi, na podlagi katerih je bil izdan sklep o prisilni izterjavi dolga, ne nahajajo v upravnem spisu, ni mogoče preveriti, ali je bil navedeni sklep izdan v skladu s 45. členom ZDO. Izpodbijana sodba je zato tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

2. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00; ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.5.1999, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada K., Izpostave L. z dne 4.12.1996. Z njo je prvostopni organ zavrnil tožnikov ugovor zoper svoj sklep o prisilni izterjavi dolga iz denarne terjatve dolžnika na žiro računu z dne 19.11.1996, v skupnem znesku 15,126.169,00 SIT, na podlagi izvršilnih naslovov (1) dokončne odločbe z dne 4.5.1994 zaradi plačila komunalne takse za leto 1994 v znesku 5,803.500,00 SIT, (2) dokončne odločbe z dne 28.8.1995 zaradi plačila komunalne takse za leto 1995 v znesku 3,518.524,00 SIT in (3) odločbe sodnika za prekrške z dne 19.3.1996 zaradi plačila denarne kazni v znesku 11.000,00 SIT; vključno s pripadajočimi zamudnimi obrestmi v znesku 5,791.490,00 SIT ter stroški postopka v znesku 1.655,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, ki je svojo odločitev oprla na 8. člen Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91; ZKT) v zvezi z 42. členom Zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 8/91 prečiščeno besedilo; ZDO). Po presoji sodišča prve stopnje tožnik v obravnavanem primeru ni izkazal, da je podan razlog, ki preprečuje prisilno izterjavo, iz 7. točke 50. člena ZDO (obročno odplačevanje dolga), saj iz priloženih dopisov med njim in Občino P. ne izhaja, da bi Občina P. s svojim odlokom predpisala kakršno koli oprostitev odplačevanja komunalnih taks v skladu s 5. členom ZKT. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi ugovore tožeče stranke glede kršitev ustavnih pravic, saj po njegovi presoji iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bile tožeči stranke kršene zatrjevane ustavne pravice (14., 67. in 74. člen URS), saj je bilo postopanje upravnih organov v skladu z veljavno zakonodajo in podatki upravnih spisov.

Tožnik v pritožbi zahteva varstvo ustavno zagotovljenih pravic do zasebne lastnine in enakosti pred zakonom. Navaja, da izpodbijana sodba o navedenih kršitvah nima razlogov, saj vsebuje le pavšalno navedbo, da iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bile tožniku kršene kakšne ustavne pravice. ZKT v 4a členu določa predpisovanje taks v primeru, ko oseba ne plačuje drugih davščin, v konkretnem primeru pa tožnik za predmetne igralne avtomate plačuje druge davščine.

Izpodbijana odločba tako pomeni dvojno obdavčitev, ki ga spravlja v neenak položaj z drugimi osebami, ki davščin ne plačujejo. Dvojna obdavčitev pomeni tudi hud poseg v lastninsko pravico, ki mora biti posebej utemeljen, v konkretnem primeru pa tožnik ne najde nobenega posebnega opravičila za dvojno obdavčevanje njegovih igralnih avtomatov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo komunalne takse za leti 1994 in 1995 na podlagi dokončne odločbe z dne 4.5.1994, dokončne odločbe z dne 28.8.1995, odločbe sodnika za prekrške z dne 19.3.1996, obračunanih zamudnih obrestih in stroškov postopka.

Po določbi 8. člena ZKT za prisilno izterjavo komunalnih taks veljajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov. ZDO določa postopek za prisilno izterjavo davkov v 41. in 82. členu. Po določbi 42. člena ZDO uvede postopek prisilne izterjave davkov davčni organ po uradni dolžnosti po preteku roka, določenega za plačilo davka. Po določbi 1. odstavka 45. člena ZDO mora sklep o prisilni izterjavi vsebovati (1) priimek in ime ter naslov zavezanca, (2) izvršilni naslov, (3) višino dolga, obresti in stroškov, (4) način prisilne izterjave, (5) ime in naslov izplačevalca osebnega prejemka ali zavezančevega dolžnika oziroma označbo premičnih stvari, iz katerih naj se dolg izterja ter nahajališče teh stvari, ni pa nujno, da so v sklepu te stvari natančneje označene ter (6) pouk o ugovoru in o pritožbi.

Ker se izvršilni naslovi, na podlagi katerih je bil izdan sklep o prisilni izterjavi dolga ne nahajajo v upravnem spisu, ni mogoče preveriti, ali je bil navedeni sklep izdan v skladu s 45. členom ZDO. Izpodbijana sodba je zato tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka po določbi 3. odstavka 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.