Jedro

V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (1,000.000 SIT). Če imajo zahtevi v tožbi različno podlago, je lahko dovoljena revizija samo glede tistih zahtevkov, ki samostojno presegajo navedeni revizijski prag.

Izrek

Revizija se zavrne v delu, ki se nanaša na plačilo zavarovalnine v znesku 31.973 DEM.

V preostalem delu se revizija zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika sta s tožbo zahtevala, da jima toženka plača zavarovalnine na podlagi štirih zavarovalnih pogodb: – po polici za nezgodno zavarovanje št. 1 za slučaj smrti, znesek 31.973 DEM; – po polici št. 4 za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo za slučaj nezgodne smrti, 20.000 DEM; – po polici št. 10 za kasko zavarovan osebni avtomobil znamke Nissan z reg. št. ..., znesek 1,014.750 SIT in – po polici št. N 1, na podlagi AO plus zavarovanja, znesek 2,000.000 SIT.

2.Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo vse zahtevke obeh tožnikov. Nosilni argument sodišča za zavrnilno sodbo je bil, da je bila obveznost zavarovalnice izključena zato, ker je imel zavarovani voznik osebnega avtomobila ob zavarovalnem primeru v krvi več kot 0,5 promila alkohola, njegova alkoholiziranost pa je bila tudi v zvezi z nastankom nezgode. Predpostavke za izključitev obveznosti zavarovalnice so bile vsebinsko enake pri vseh sklenjenih zavarovanjih.

3.Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbo obeh tožnikov proti prvostopenjski sodbi. 4.Tožnika sta vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava". Revidenta sta presenečena zaradi odločitve pritožbenega sodišča o njuni pritožbi proti prvostopenjski sodbi. Poudarjata, da sta pravočasno in pravilno predlagala dokaze in bi zato moralo sodišče zaslišati tudi pričo N. P. - zdravnika, ki je pokojnemu odvzel kri na kraju prometne nesreče. Tožnika sta imela pripravljena vprašanja za zdravnika, ki pa jih nista bila dolžna sodišču vnaprej sporočiti, oziroma navajati v svojih vlogah. S tem v zvezi naj bi bilo tudi napačno stališče pritožbenega sodišča, da je treba vsa dejstva navajati do konca prve obravnave, saj sicer pripravljalne vloge in navedbe pravdnih strank po prvi obravnavi sploh ne bi bile dovoljene, ker pa ni res. Tožnika sta tudi v pripravljalni vlogi dne 17.3.1997 pravilno predlagala "pritegnitev" izvedenca medicinske stroke, ki naj bi se ga povprašalo o okoliščinah glede koncentracije alkohola v krvi.

5.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa na revizijo ni odgovorila.

6.Revizija je neutemeljena, kolikor se nanaša na nezgodno zavarovanje št. 1 za slučaj smrti (v zvezi s plačilom zneska 31.973 DEM), v preostalem delu pa je revizija nedovoljena.

O (ne)dovoljenosti revizije:

7.V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (1,000.000 SIT). Če imajo zahtevi v tožbi različno podlago, je lahko dovoljena revizija samo glede tistih zahtevkov, ki samostojno presegajo navedeni revizijski prag(1). Za odločanje o dovoljenosti revizije je zato odločilno, da tožnika s tožbo uveljavljata vsak polovico zavarovalnine v zvezi s štirimi zavarovalnimi pogodbami. S tem v zvezi je nadalje pomembno, da tožnika po polici št. 4 zahtevata skupaj plačilo 20.000 DEM (oziroma vsak 956.809 SIT, upoštevaje devizni tečaj ob vložitvi tožbe). V zvezi s polico št. 10 znaša zahtevek vsakega tožnika 507.375 SIT, v zvezi s polico št. N 1 pa znesek 1,000.000 SIT. Nobeden od navedenih relevantnih zneskov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP in zato revizija v navedenem obsegu ni dovoljena.

O neutemeljenosti revizije:

8.Revizija tožnice in tožnika v zvezi z zahtevkom po polici za nezgodno zavarovanje št. 1 je dovoljena, ker znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede navedenega zavarovanja za vsakega tožnika 1,529.588 SIT (upoštevaje devizni tečaj ob vložitvi tožbe).

9.Revizijsko sodišče je ob materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe vezano na tista relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in glede katerih ni bilo relevantnih sprememb v fazi odločanja pritožbenega sodišča(2). Pravno pomembna dejstva so zato naslednja: – zavarovanec je bil neposredno pred nastankom zavarovalnega primera voznik osebnega avtomobila; – v zelo gosti megli je začel prehitevati drugo osebno vozilo in na levem voznem pasu z vozilom trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo; – inštitut za sodno medicino je opravil alkoholimetrično analizo na podlagi odvzetih vzorcev zavarovančeve krvi; – ob upoštevanju rezultatov analize je imel zavarovanec ob nezgodi v krvi več kot 0,50 promila alkohola.

10.V skladu z navedenimi relevantnimi dejstvi je materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča, da je bila zavarovančeva alkoholiziranost v zvezi z nastankom nezgode in je zato izključena obveznost zavarovalnice na podlagi 9. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ki predstavljajo sestavni del relevantne zavarovalne pogodbe.

11.Navedeni materialnopravni okvir odločanja sodišča je tudi pomemben za oceno ali je sodišče ravnalo pravilno, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zdravnika N. P. in izvedenca medicinske stroke. S tem v zvezi je odločilno, da tožnika nista pravočasno(3) postavila nikakršnih trditev o tem, da analiza zavarovančeve krvi morda ni bila pravilno opravljena in bi to lahko imelo za posledico ugotovitev večje vsebnosti alkohola v krvi kot jo je zavarovanec imel ob nezgodi. Tožnika sta predlagala zaslišanje zdravnika (tudi po svojih revizijskih trditvah) zgolj zato, da bi se z njegovim zaslišanjem morda razkrila dejstva, ki bi jih tožnika šele po tem zatrjevala. Gre torej za informativni dokaz, ki ga sodišče prve stopnje upravičeno ni izvedlo(4). Izvedenec medicinske stroke je bil ("po potrebi") predlagan v zvezi s povsem irelevatnimi trditvami kot npr., da zavarovanec sicer ni bil agresiven voznik, da ga je med prehitevanjem presenetila megla in da ugotovljena stopnja zavarovančeve alkoholiziranosti ne more biti "vzrok nesreče"(5). Sodišče je zato pravilno zavrnilo oba dokazna predloga.

12.Revizijsko sodišče je zavrglo revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP, delno pa je zavrnilo revizijo (378. člen ZPP). Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov(6).

Op. št. (1): Primerjaj določbo drugega odstavka 41. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z ostalimi določbami 39. do 45. člena ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbe 286. in prvega odstavka 337. člena ZPP in Op. št. (4): Primerjaj določbe 213. člena ZPP.Op. št. (5): Glej 5. točko pripravljalnega spisa tožeče stranke z dne 17.3.1997. Op. št. (6): Primerjaj določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.