Jedro

Sklep o popravi pomote je samostojen procesni sklep, ki ga pristojni organ lahko izda kadarkoli po izdaji odločbe, ki jo je treba popraviti, torej ni treba niti, da je dokončna, lahko pa je celo pravnomočna. S sklepom o popravi pomote se odpravljajo pomote tehničnega značaja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5. 1. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila tožničino pritožbo zoper popravni sklep urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana z dne 29. 7. 2002, s katerim je bilo odločeno, da se v 6. točki izreka odločbe istega organa z dne 26. 3. 2001, popravi pisna pomota v zvezi s sklicevanjem na datum izdaje odločbe, ki jo je nadomestila citirana določba, tako da se namesto datuma izdaje odločbe 9. 10. 2000 vpiše datum izdaje odločbe 11. 12. 2000. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je odločitev tožene stranke sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov, ki jih v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi navede.

3. Tožnica izpodbija prvostopno sodbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da bi moral biti popravni sklep izdan na podlagi 219. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ZUP 1986 (Ur. l. SFRJ, št. 47/86 in naslednji), ne pa na podlagi 223. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji) in da tožena stranka ter prvostopno sodišče zmotno enačita vsebino navedenih zakonskih določb. 4. Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, kateri ZUP se uporabi za izdajo popravnega sklepa v zvezi z odločbo v upravni zadevi (glavni stvari), izdano dne 26. 3. 2001 na podlagi ZUP (1986), ki je bila v času izdaje popravnega sklepa predmet upravnega spora. Pri tem pa ni sporno, da je bil obravnavani popravni sklep izdan po uradni dolžnosti v času (22. 7. 2002), ko je že valjal ZUP, prav tako ni sporno, da je v 324. členu ZUP določeno, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZUP (1986).

9. Po presoji Vrhovnega sodišča ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je treba glede na to, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 26. 7. 2002 še tekel upravni spor glede odločbe, ki se s tem popravnim sklepom popravlja, uporabiti ZUP (1986), kot je že odločil tudi prvostopenjski upravni organ. Pravilno je torej stališče tožene stranke, da se mora v primeru sklepa o popravi pomote uporabiti ZUP, ki velja v času njegove izdaje. Sklep o popravi pomote je namreč samostojen procesni sklep, ki ga pristojni organ lahko izda kadarkoli po izdaji odločbe (ali sklepa), ki jo je treba popraviti, torej ni treba niti da je dokončna, lahko pa je že celo pravnomočna, če ugotovi potrebo po njegovi izdaji, njegovo izdajo pa lahko predlaga tudi stranka. S sklepom o popravi pomote se le odpravljajo pomote tehničnega značaja. Tak je po vsebini tudi obravnavni sklep. Ker pa je bil izdan po uradni dolžnosti po uveljavitvi ZUP, ga je bilo treba izdati na podlagi 223. člena ZUP, kar pa je v obravnavanem primeru pravilno odločila in pojasnila tožena stranka ter s tem sanirala napako prvostopnega upravnega organa. V prvem odstavku 223. člena ZUP je namreč določeno, da lahko pristojni organ vsak čas popravi pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi.

10. V tej zadevi ostane odprto le še vprašanje, od kdaj je popravljena odločba učinkuje. Po presoji Vrhovnega sodišča je v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so določbe 223. člena ZUP in 219. člena ZUP (1986) dejansko identične, razen pri časovni veljavnosti učinkovanja popravljene odločbe. V 223. členu ZUP je kot v 219. členu ZUP (1986) vsebovano splošno pravilo, da ima popravek pomote pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena določba (torej za nazaj). Poleg tega pa je v 223 členu ZUP za razliko od 219. člena ZUP (1986) dodana še posebna določba, da v primerih popravka odločbe, ki je za stranko neugodna, popravljena odločba učinkuje od vročitve sklepa o popravku odločbe (torej za naprej).

11. V obravnavani zadevi je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno s sklepom popravljena pomota v navedbi datuma odločbe, ki se nadomešča. V nadomestni odločbi, s katero je bil tožnici kot investitorki naložen inšpekcijski ukrep odprave nezakonitega posega v prostor, pa to ne pomeni popravka, ki bi bil za tožnico neugoden, saj je z inšpekcijsko odločbo še naprej v nespremenjenem obsegu zavezana. Zato tudi glede na to, da je pravilna pravna podlaga za izdajo obravnavanega popravnega sklepa 223. člen ZUP, ker popravljena odločba ni neugodna za stranko, je popravek odločbe začel učinkovati že od izdaje odločbe, torej od 26.3.2001. Po presoji Vrhovnega sodišča glede na navedeno sodišče prve stopnje, s tem ko je zavzelo stališče, da bi moral biti izpodbijani sklep izdan po 219. členu ZUP (1986), ni napravilo nepravilnosti, ki bi vplivala na zakonitost ali pravilnost sodbe (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), saj so pravna situacija in pravne posledice glede učinkovanja popravka v obravnavani zadevi za tožnico enake po ZUP (1986) in ZUP.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.