Jedro

V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen, v primeru, da je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, pa dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi splošnih določb ZD, in sicer na podlagi določila 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

S sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine, in sicer 7949 delnic P. L. d.d. na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani „D“ III D 767/96 z dne 10. 12. 1996, 4280 delnic P. L. d.d., dividende za 4280 in 7949 delnic za leta 1994 do 2000, ki so bile izplačane B. M. in D. T. in 24/100 nepremičnin na naslovu T. - D.v L, na parc. št. 2064/1, vl. št. 904, k.o. B. (in sicer stanovanj in poslovnih prostorov, konkretneje naštetih v izpodbijanem sklepu), vse na podlagi delne odločbe RS, Upravne enote Ljubljana, št. 362-D-21/92 z dne 15. 2. 1999 in dodatnega sklepa o dedovanju po pokojnem C. M. „D“ III D 767/96 z dne 2. 9. 2003 ter nepremičnine na naslovu D., L., na parc. št. 2063/1, vl. št. 903, k.o. B. (in sicer tiste, ki so natančneje navedene v izpodbijanem sklepu), vse na podlagi delne odločbe RS, Upravne enote Ljubljana, št. 362-D-21/92 z dne 5.5.1998 in dodatnega sklepa o dedovanju po pok. C.M. „D“ III D 767/96 z dne 2.9.2003. Ugotovilo je še višino sodne takse in to, da sestoji zapuščino sestavlja denacionalizirano premoženje, zaradi česar nastopi zakonito dedovanje. Za zakonite dediče po pok. A. M. je razglasilo njenega nečaka B. M. do ¼; pranečaka Z. Š., pranečakinjo M. G., nečakinjo S. K., nečakinjo M. H. G., nečaka J. (I.) H. in pranečaka H. H. Ž. vsakega do 1/12; pranečakinjo in pranečaka A. S. in J. T. A. vsakega do 1/24 ter dediče po zapustnikovi nečakinji S. J.: D. T. do 1/9, I. P. do 1/54, J. S., B.S. in B. S. vsakega do 1/162 ter J. T.in B. S. vsako do 1/108. Glede delnic je odločilo, da se te preknjižijo in izročijo dedičem v deležih kot so navedeni zgoraj, B. M. in D. T. pa je naložilo, da prejete dividende nakažeta dedičem v določenih deležih.

Proti sklepu so vložili pritožbe dedič B. M., dedinja D. T., M. in Z. T. ter E. L., F. D., V. D., A. Č., B. D. in I. V. (v nadaljevanju E. L. in ostali).

B. M. v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da je sodišče preuranjeno izdalo sklep. Denacionalizacijski postopek po pok. A. M. še ni končan, saj še vedno teče postopek glede vrnitve dela delnic P. L. d.d.. Poleg tega pri Okrožnem sodišču tečeta pravdna postopka, zoper S. A. d.d. zaradi plačila uporabnine, zoper I. B. pa zaradi izpraznitve nepremičnine T., D., L. Nadalje opozarja, da je predmet zapuščine po pokojni tudi 76/100 navedenega objekta na podlagi dodatnega sklepa po pokojnem možu C. M. Sodišču prve stopnje očita, da je nepravilno ugotovilo, da so dediči po zapustničini nečakinji S. J. D. T, I. P. in dediči I. S.in S. S. S. J. je bila edina hči A. M., sestre zapustnice, in očeta A. M. Ta je imel brata S. M., katerega hči je D. T. Dediči niso v krvnem sorodstvu s pokojno A. M, zato jim dedna pravica ne gre. Mož S. J, K. J. je umrl za njo 17. 4. 1986 in nista imela potomcev. Edina zakonita dedinja po K. J. je bila njegova sestra H. W., ki je umrla 13. 8. 1998, brez potomcev in moža. Navedeno kaže, da je sorodstvo po K.J. izumrlo.

Dedinja D. T. v pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da so napačno določeni dedni deleži in posamezni dediči. Sodišče je zmotno ugotovilo dediče po pokojni zapustničini nečakinji S. J., saj ne bi smelo kot podlago za dedovanje uporabiti sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 260/95 z dne 26. 4. 1996, ki se nanaša na dedovanje nepremičnega premoženja, ki je bilo vrnjeno pokojni S. J., pač pa sklep istega sodišča z dne 16. 12. 1986, s katerim je bil izveden prvi zapuščinski postopek po pokojni S. J. V obravnavanem postopku po pok. A. M. se deduje premoženje, ki je bilo njej vrnjeno v postopku denacionalizacije, in ne premoženje, ki je bilo vrnjeno pok. S. J. Zato po njej deduje njen mož K.J. Po njem pa so bili na podlagi sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Mariboru D 709/86 z dne 29. 6. 1987 razglašeni kot dediči M. T., A. T. in D. T. Zaradi tega bi bili dediči po zapustnici bodisi pritožnica do celote bodisi pritožnica do 1/8, M. in A. pa vsak do 1/16. Predlaga vpogled v priloženi sklep z dne 16. 12. 1986 in zapuščinski spis po pok. K. J. D 709/86. M. in Z. T. vlagata pritožbo zoper sklep o dedovanju iz vseh pritožbenih razlogov. Navajata, da sta sinova L. T., ki je bil sin zapustničine sestre L. T. in je umrl 19. 4. 1992. Ne drži, da L. T. ni imel potomcev. Na oklic sodišča z dne 28. 2. 1997 se nista prijavila k dedovanju, ker živita v S. in tam nimata možnosti vpogleda v uradne evidence. Prejela sta izpodbijani sklep, naslovljen na pokojnega očeta na njegov naslov. Sodišče je torej razpolagalo s podatkom o njegovem zadnjem bivališču. Menita, da ni ravnalo pravilno, saj se je zadovoljilo s trditvijo sodedičev, da je L. T. umrl in ni imel dedičev. Poudarjata, da je iz podatkov spisa jasno razvidno, da je bila L. M, poročena T, sestra zapustnice A. M. in je imela štiri otroke, in sicer V., E, L. in S. V. je bila v enakem položaju kot njeni trije bratje, zato bi morali na podlagi zakonitega dedovanja dedovati vsak ¼ deleža, ki bi šel L. Tudi po vedenju pritožnikov dediča E. in S. oziroma po njem A. niso več živi, zato bi morala njuna deleža (vsakega do 1/24) pripasti sodedičem. Prilagata izpiska iz rojstne matične knjige in izpisek iz matične knjige umrlih za očeta. Tekom pritožbenega postopka pa sta še posredovala izpiska iz matične knjige umrlih za S. in E. T. ter smrtovnico L. T. Pritožbo zoper izpodbijani sklep vlagajo tudi E. L. in ostali iz vseh pritožbenih razlogov. Menijo, da bi morali dedovati po pok. A. M. Ne strinjajo se s sodiščem, da ne spadajo v krog zakonitih dedičev. Predstavljajo isti krog oziroma skupino dedičev v istem kolenu in istem dednem redu, kot dediči D. T. in ostali. Pojasnjujejo, da je bil C. M. bratranec J. M. medtem ko je bil A. M. polbrat J. M. Mama dedičev D. T., ki je bila S. J. (ki je bila hčerka A. M.), in M. J. sta bili polsestri po očetu, pritožniki pa so vnuki M. J. Pritožbe so utemeljene.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD).

Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Iz podatkov v spisu in izpodbijanega sklepa je razvidno, da v obravnavanem primeru zapuščina pok. A. M. sestoji iz premoženja, ki ji je bilo vrnjeno v denacionalizacijskem postopku (prim. priloga A1 in A10), in premoženja, ki ga je dedovala po svojem pok. možu C. M. (prim. list. št. 6 in 68). Zapuščina torej ne obsega zgolj denacionaliziranega premoženja po pok. A. M., kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje in zato uporabilo le določila Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen, v primeru, da je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, pa dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi splošnih določb ZD, in sicer na podlagi določila 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja (kjer se za odločilen čas za ugotovitev zapustnikovih dedičev določa trenutek zapustnikove smrti) . V obravnavanem primeru gre tako za dva dednopravna režima. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da gre v obravnavani zadevi samo za dedovanje premičnega in nepremičnega premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustnici A. M. v postopku denacionalizacije, je nepopolno ugotovilo krog dedičev po zapustnici in posledično tudi njihove dedne deleže. Pritožbeno sodišče je glede na naravo stvari in okoliščine primera ter, upoštevajoč ustavno zavarovano pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS), ocenilo, da postopka ne bo samo dopolnjevalo, zato je bilo treba izpodbijani sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku bo treba ugotoviti dediče zapustnice tako glede premoženja, ki ji je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, kot tudi glede premoženja, ki ga je dobila kot dedinja denacionalizacijskega upravičenca C. M. in nato določiti njihove dedne deleže. Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevati, da v zapuščino po pokojni A. M. na podlagi sklepa o dedovanju po pok. C. M. „D“ III D 767/96 z dne 2. 9. 2003 sodi tudi 76/100-tink nepremičnin na naslovu T-D. v L. na parc. št. 2064/1, vl. št. 904, k.o. B. (in sicer stanovanj in poslovnih prostorov, kot so natančneje opisani v izreku izpodbijanega sklepa), na kar opozarja pritožnik B. M. Iz delne odločbe RS, Upravne enote Ljubljana, št. 362-D-21/92 z dne 15. 2. 1999 (priloga A10) in dodatnega sklepa o dedovanju po pok. C. M. „D“ III D 767/96 z dne 2. 9. 2003 (priloga l. št. 68) je razvidno, da v zapuščino po zapustnici spada celotni delež na določenih stanovanjih in poslovnih prostorih v nepremičnini na naslovu T- D. v L. V odgovor pritožniku je treba pojasniti, da bo predmet zapuščine tudi vrnjeno premoženje po (morebiti) novi denacionalizacijski odločbi v korist denacionalizacijske upravičenke A. M., če bo odločba pravnomočna do konca naroka na prvi stopnji, v nasprotnem primeru pa se bo opravila nova zapuščinska obravnava in bo sodišče odločilo z novim sklepom o dedovanju (prim. 1. odst. 74. člena ZDen; glej sodbo VS RS II Ips 266/2006).

Po presoji pritožbenega sodišča pritožnika D. T. in B. M. utemeljeno uveljavljata, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dediče po zapustničini nečakinji S. J. (hčerki zapustničine sestre A. J.), ki je umrla 28. 12. 1985 (po trenutku pravnomočnosti prejšnjega sklepa o dedovanju po pok. A. M. D 30/79 z dne 6. 4. 1981; ta je postal pravnomočen 15. 12. 1981). Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja se v skladu s 1. odst. 78. člena ZDen postavlja pravnomočnost prejšnjega sklepa o dedovanju za trenutek uvedbe dedovanja in s tem določa čas, po katerem se določa krog dedičev. V tem trenutku bi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dedovala zapustničina nečakinja S. J. (po vstopni pravici po prej umrli zapustničini sestri A. M. Ker pa je po tem trenutku umrla, pridejo v poštev njeni dediči. Prvo sodišče je zmotno štelo, da so dediči osebe, ki so določene v sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru II D 260/1995 z dne 26. 4. 1996, oz. njihovi dediči. Navedeni sklep se namreč nanaša na dedovanje nepremičnega premoženja, ki je bilo vrnjeno pok. S. J v postopku denacionalizacije in je bil krog njenih dedičev zato določen po pravilih ZDen. Takšen sklep pa v obravnavni zadevi ne more biti upošteven. V obravnavani zadevi je S. J. zgolj dedinja denacionalizacijske upravičenke A. M., zato bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju, kdo so dediči S. J., upoštevati določila ZD (prim. 221. člen; na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju), pa tega ni. Tudi zaradi tega je dejansko stanje v izpodbijanem sklepu nepopolno ugotovljeno. Po podatkih spisa je njen dedič mož K. J. (glej priloga A27), ki je umrl za njo (17. 4. 1986). Po sklepu o dedovanju po pok. K. J. z dne 29. 6. 1987, ki ga je priložila pritožnica D. T. (priloga A28), izhaja, da naj bi bili njegovi dediči na podlagi oporoke D. T., M. T. in A. T., vendar pa bi bilo treba za zaključek, da pozneje najdeno premoženje deduje nekdo od njih ali vsi, presoditi vsebino njegove oporoke, kajti v nasprotnem primeru bodo dedovali novo premoženje njegovi zakoniti dediči, ki jih bo treba ugotoviti. Če teh ni, potem bo nastopila prirast (akrescenca): dedni delež bo pripadel sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev.

Pritožnika M. in Z. T.v pritožbi uveljavljata dedno pravico po pokojni A. M. S predloženima izpiskoma iz rojstne matične knjige (prilogi A25 in A26) izkazujeta, da sta potomca (in tako tudi dediča) L. T. (umrl 19. 4. 1992), nečaka A. M. (oz. sina prej umrle zapustničine sestre L. T.), in tako pravni interes za pritožbo. Dedno pravico lahko uveljavljata vse do konca zapuščinskega postopka (to je do pravnomočnosti sklepa o dedovanju), torej tudi še v pritožbi. Glede dedovanja denacionaliziranega premoženja, ki se je uvedlo z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju po pok. A. M., to pomeni, da dedni delež L. T., ki je umrl po tem trenutku, ni prirastel zap. nečakinji V. H. (hčerki zapustničine sestre L. T.), ki je umrla 14. 10. 1996, oziroma po njej B. M., zaradi česar bi bila izpodbijana delitev napačna. Po podatkih spisa je imela zapustničina sestra L. H. (in ne M), poročena T, štiri otroke, in sicer hčerko V. H. ter sinove L., E. in S. T. To potrjujejo tudi listine, ki jih sta jih predložila pritožnika (priloga A24 in list. št. 194, 197), nenazadnje pa je iz prvotnega sklepa o dedovanju po pok. A. M. razvidno, da so navedene osebe zapustničini nečaki. Kot že rečeno, se pri dedovanju denacionaliziranega premoženja s trenutkom pravnomočnosti prejšnjega sklepa o dedovanju določa čas, po katerem se določa krog dedičev, ni pa sodišče vezano na v prejšnjem sklepu določene dedne deleže (na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju bo razdelilo sodišče premoženje zapustnice, ki ga je dedovala po svojem možu, t. im. pozneje najdeno premoženje). Vsi zapustničini nečaki oziroma po vstopni pravici po prej umrlem nečaku S.T. zap. pranečak A. T. (ki so bili dediči v trenutku pravnomočnosti prejšnjega sklepa o dedovanju) bi bili upravičeni dedovati vsak ¼ deleža, ki bi šel zap. sestri L. T. Če E. in A. T., ki sta pokojna, nimata dedičev, bo njun dedni delež prirastel sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev.

Čeprav je moralo pritožbeno sodišče tudi pritožbi E. L. in ostalih ugoditi, pa se (glede na podatke spisa) ni mogoče strinjati s pritožniki, da sodijo v krog zakonitih dedičev po zapustnici A. M, saj v krog zakonitih dedičev po pok. A. M. spadajo dediči potomcev zapustničinih bratov in sester. Pritožbeno sodišče še opozarja, da je iz podatkov spisa (list. št. 227) razvidno, da sta zapustničini nečakinji W. K. in M. H. (hčerki zapustničinega brata A. H.) še živi, kar kaže, da njun dedni delež ni mogel pripasti njunim sodedičem.