Jedro

Niso izpolnjeni pogoji za obratovanje trgovine z živili, če ta nima sanitarij, temveč so ti v sklopu pekarne; pa tudi če bi bili samo za trgovino z živili, pogoji ne bi bili izpolnjeni, ker sanitarije niso prostorsko povezane s prodajalno, saj do njih ni neposrednega dostopa iz prodajalne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 26/98-7 z dne 18.8.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 2.10.1997, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota K. z dne 14.4.1997. S to odločbo je prvostopni organ odločil, da mora tožeča stranka prenehati opravljati trgovinske dejavnosti v poslovnih prostorih prodajalne v R., do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožbo zavrnilo, ker meni, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Potrdila je namreč odločitev prvostopnega organa, ki je na zapisnik z dne 11.4.1996 ugotovil, da poslovni prostor sporne prodajalne v R. obsega le prodajni prostor v izmeri cca. 13 m2, da pomožnih prostorov ni v sklopu prodajalne, temveč se uporabljajo (sanitarije, garderoba) v sklopu pekarne, ki pa niso prostorsko povezani. Glede na to je bila pravilna ugotovitev obeh upravnih organov, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih ali drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajalen (Uradni list RS, št. 28/93 in 57/93, v nadaljevanju Pravilnik). Ni namreč izpolnjen pogoj, da morajo biti sanitarije povezane s prodajalno. Za povezanost ni mogoče šteti, kar navaja tožeča stranka, da so sanitarije povezane s trgovino tako, da so dostopne po stopnišču desno od vhoda v trgovino. Prav tako je po presoji sodišča pravilno stališče tožene stranke, da ima inšpektor pravico in dolžnost ukrepati, če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis ali drug akt, katerega izvajanje nadzira (94. člen Zakona o upravi, Uradni list RS, št. 67/94). Sodišče tudi meni, da odločbi tožene stranke ni mogoče očitati kršitev 245. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86).

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ki jo je sodišče storilo s tem, ko je izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in odpravi upravni akt, podrejeno pa, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje. Meni, da tožena stranka doslej v postopku ni z ničemer pojasnila, zakaj šteje, da sanitarije, ki so povezane s prodajalno preko stopnišča, ne šteje za povezane s prodajalno, kot to velja za prodajalne z živili. Dejansko stanje bi bilo lahko ugotovljeno le na podlagi na javni obravnavi izvedenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, na kakšen način so pomožni prostori prodajalne dejansko povezani s samo prodajalno. Šele na podlagi take dejanske ugotovitve pa bi bilo nadalje možno sklepati o tem, ali je povezava pomožnih prostorov s prodajalno skladna z določili 5. člena Pravilnika.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za ukrep tržnega inšpektorja po 22. členu Zakona o trgovini (ZTrg, Uradni list RS, št. 18/93), po katerem tržni inšpektor izda odločbo o začasni prepovedi opravljanja trgovinske dejavnosti do odprave ugotovljenih nepravilnosti. Tržni inšpektor je v obravnavanem primeru pri tožeči stanki ugotovil več pomanjkljivosti, pri čemer je v pritožbenem postopku sporno le, ali je podana kršitev 1. alinee 1. odstavka 12. člena ZTrg in 5. člena Pravilnika, glede na to, da pomožni prostori (garderobe in sanitarije) niso v sklopu prodajalne živil, temveč so v sklopu pekarne in so s trgovino povezani s stopniščem, desno od vhoda v trgovino, kar priznava tudi tožeča stranka.

Določba 1. alinee 1. odstavka 12. člena ZTrg določa, da morajo biti za opravljanje trgovinske dejavnosti izpolnjeni minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogoji za prodajo blaga zunaj prodajalen. Ti pogoji so predpisani s Pravilnikom. Po 5. členu Pravilnika mora imeti vsaka prodajalna prodajni prostor in pomožne prostore, pri čemer so s pomožnimi prostori mišljeni: skladišče za shranjevanje blaga in embalaže ter sanitarni prostori. Pri tem mora imeti prodajalna z živili stanitarije in prostor ali mesto za shranjevanje pripomočkov za čiščenje prostorov povezane s prodajalno.

Ker je tržni inšpektor ob ogledu dne 11.4.1996 ugotovil, da obravnavana prodajalna z živili nima pomožnih prostorov v sklopu prodajalne, temveč se uporabljajo sanitarije in garderoba v sklopu pekarne, ki pa ni prostorsko povezana s prodajalno, kar izhaja iz zapisnika z dne 11.4.1996, ki ga je, ne da bi nanj dala kakršne koli pripombe, podpisala vodja prodajalne Š.Š., tudi pritožbeno sodišče meni, da so s tem kršene določbe ZTrg in 5. člena Pravilnika in je torej izpodbijana sodba pravilna in zakonita.

Na odločitev zato ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, češ da ni mogoče trditi, da sanitarije niso povezane s prodajalno, če so z njo povezane preko stopnišča. Dejstvo je, to izhaja iz zapisnika z dne 11.4.1996, da obravnavana trgovina nima svojih sanitarij, pa bi jih glede na določbo prvega odstavka 5. člena Pravilnika morala imeti, temveč jih ima v sklopu pekarne in jih uporablja skupaj s pekarno. To je navedla tudi sama tožeča stranka v pritožbi zoper prvostopno odločbo. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče meni, da tudi če bi bile obravnavane sanitarije zgolj za prodajalno, se glede na njihovo lokacijo ne more šteti, da so povzane s prodajalno. Do njih ni neposrednega dostopa iz prodajalne, temveč so dostopne, kot izhaja iz zapisnika in pritožbe tožeče stranke, "po stopnišču desno od vhoda v trgovino".

Ker je prvostopno sodišče izpodbijano sodbo izdalo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo glede bistvenih okoliščin tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovljeno že v upravnem postopku, ni bistveno kršilo pravil postopka, ker ni opravilo glavne obravnave.

Iz navedenih razlogov in ker ni našlo kršitev, ki jih ugotavlja po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.