Jedro

Status zastopnika za modele in znamke je vezan na točno določen subjekt, pri tovrstnih statusno-pravnih spremembah pa ne gre za spremembe v smislu drugega odstavka 15. člena Pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v ustrezni register zastopnikov pri Uradu RS za intelektualno lastniku, temveč za vpis novega subjekta

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnika (matična številka ..., ki je pri toženki vpisan v register zastopnikov za modele in znamke s številko ...) z dne 28. 4. 2020 za vpis spremembe naslova v register zastopnikov za modele in znamke iz ..., 1000 Ljubljana, na ..., 1000 Ljubljana.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je dne 13. 4. 2018 prejela tožnikovo zahtevo za vpis spremembe v register zastopnikov za modele in znamke (v nadaljevanju register), in sicer tako, da bi se pod registrsko številko ... namesto zastopnika A. A., odvetnika, ..., Ljubljana (matična številka ...; v nadaljevanju odvetnik A. A.) vpisala Odvetniška pisarna A. A. in partnerji, d.o.o., ..., 1000 Ljubljana (matična številka ...; v nadaljevanju odvetniška družba). Toženka je tožnikovo zahtevo zavrnila, naslovno sodišče pa je s sodbo I U 1320/2018-11 z dne 4. 4. 2019 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper navedeno odločbo. Tožnik je nato vložil vlogo za vpis spremembe naslova v registru iz ..., 1000 Ljubljana, na ..., 1000 Ljubljana. Toženka pojasnjuje, da se zahteva za vpis spremembe v register, skladno z drugim odstavkom 15. člena Pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v ustrezni register zastopnikov pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju pravilnik), lahko vloži za spremembe imena ali firme, spremembe naslova ali sedeža in izbris iz registra zastopnikov zgolj za tisti pravni subjekt, ki je že vpisan v register zastopnikov za modele in znamke. V tem primeru torej za odvetnika A. A., ki pa je bil izbrisan iz poslovnega registra z dnem 14. 1. 2009, torej gre za neobstoječ pravni subjekt, saj A. A. od tedaj dalje posluje zgolj v okviru odvetniške družbe, ki pa jo vse do sedaj ni vpisal v register. Ker je tožnikova zahteva neutemeljena, jo je toženka na podlagi tretjega odstavka 131. člena in petega odstavka 132. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in 15. člena pravilnika zavrnila. Toženka ob tem pojasnjuje, da se mora v primeru, da se želi z zastopanjem strank pred uradom ukvarjati odvetniška družba, ta družba vpisati v register. Ob vpisu odvetniške družbe je potrebno vložiti zahtevo za izbris odvetnika A. A. – toženka mora namreč zaradi varstva pravic strank skrbeti tudi za to, da so podatki o zastopnikih v registru ažurni in se stranke lahko nanje dejansko zanesejo.

3. Tožnik vlaga tožbo, v kateri zatrjuje, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabljeno materialno pravo. Tožnik je vpisan v register, med strankama pa ni sporen prenos podjetja odvetnika A. A. na odvetniško družbo, kakor tudi ne, da se je odvetnik A. A. zaposlil v navedeni odvetniški družbi. Zadeva I U 1320/2018, do katere se toženka opredeljuje v večjem delu izpodbijane odločbe, za obravnavano zadevo v večjem delu ni relevantna. V nadaljevanju pa toženka svojo odločitev zgolj skopo obrazloži na način, da naj A. A. ne bi bil isti pravni subjekt oziroma, da naj bi bil A. A., z naslovom na ..., Ljubljana, neobstoječ pravni subjekt. Toženkino stališče je absurdno in v več delih v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli oziroma pravili. A. A. je fizična oseba in kot tak tudi zmeraj obstaja samo kot fizična oseba. Da torej ne gre za isti pravni subjekt, je povsem zmotno stališče. V register je kot zastopnik vpisan odvetnik A. A. Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi, v skladu z določbami Zakona o odvetništvu (ZOdv). Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (zaposleni odvetnik). V skladu z uveljavljenimi stališči se odvetnik ne šteje za samostojnega podjetnika po določbah Zakona o gospodarskih družbah. Tožnik je svoj poklic najprej opravljal individualno, kot fizična oseba. Nato pa se je kot odvetnik zaposlil in je še vedno zaposlen v odvetniški družbi. Še vedno pa je tožnik fizična oseba in gre torej še vedno za isti pravni subjekt in ne za različne subjekte. Tožnik je kot odvetnik še vedno vpisan tudi v imeniku odvetnikov in še vedno posluje kot odvetnik, z ednino razliko, da je sedaj zaposlen in ne več samozaposlen. Glede na navedeno je odvetnik A. A. že bil vpisan v register kot odvetnik, še zmeraj je odvetnik in kot odvetnik izpolnjuje pogoje za vpis v register. Tožnik je primarno fizična oseba, ki je kot taka bila in je še vedno vpisana v register in je kot fizična oseba ohranila in še vedno ima status zastopnika. Da fizična oseba ohrani status zastopnika, navsezadnje izhaja tudi iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika. To torej pomeni, da v primeru, da je odvetnik zaposlen v eni odvetniški družbi in se nato zaposli v drugi odvetniški družbi ali namesto kot samozaposlen opravlja odvetniški poklic kot zaposlen odvetnik v odvetniški družbi, slednji (kot fizična oseba) še vedno ohrani status zastopnika. Položaj je povsem identičen položaju vpisa v imenik odvetnikov in s tem povezano vpisnino. Toženka s svojo odločitvijo tožniku odreka status zastopnika, za katerega še vedno izpolnjuje zakonske pogoje, posledica nezakonite odločitve toženke pa je, da bi tožnik kot fizična oseba moral ponovno plačati takso za vpis v register zastopnikov, ki jo je kot fizična oseba ob vpisu že plačal. Zahteva tožnika za vpis spremembe v register je v skladu drugim odstavkom 15. člena pravilnika utemeljena, saj se nanaša na spremembe pri fizični osebi, ki je vpisana v register, in ne na vpis povsem novega pravnega subjekta v register zastopnikov. Pravilnost tožnikovega mnenja potrjuje pridobljeno pojasnilo Odvetniške zbornice Slovenije, na katerega se tožnik tudi sklicuje.

4. Upoštevajoč navedeno tožnik sodišču predlaga, da brez glavne obravnave (na seji) izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožnikovi zahtevi ugodi in v register vpiše zahtevano spremembo naslova. Podredno predlaga, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi ter njegovi zahtevi ugodi in v register vpiše zahtevano spremembo naslova. Tožnik zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo uvodoma izpostavlja, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije. Pojasnjuje, da je bil odvetnik A. A. v register vpisan kot odvetnik, da odvetniška družba v register ni vpisana ter da je bil odvetnik A. A. kot samostojni odvetnik izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije, zato kot pravni subjekt od 14. 1. 2009 ne obstaja več, kar pa je za vpis predlagane spremembe bistveno. Tožnik želi nepravilno prikazati, da še vedno deluje kot pravni subjekt, ko navaja, da nastopa v pravnem prometu kot fizična oseba. Toženka se s tem ne strinja in meni, da je takšno stališče v nasprotju s 131. členom ZIL-1 in sodbo I U 1320/2018. Iz 131. člena ZIL-1 namreč izhaja, da so v register vpisani različni subjekti, med njimi tudi odvetnik ali odvetniška družba. V konkretnem primeru je tožnik v register vpisan kot odvetnik in ne kot fizična oseba. Dejstvo je, da je tožnik sedaj zaposlen v odvetniški družbi, ta pa lahko vloži vlogo za vpis v register in upoštevaje drugi odstavek 14. člena Pravilnika navede A. A., ki je pri njej zaposlen. Stališče toženke je, da bi bila sprememba vpisa naslova v register možna le, če bi samostojni odvetnik A. A. kot pravni subjekt še obstajal. Ker ne obstaja več, zahtevane spremembe v register ni mogoče vpisati. Predmet vpisa v register je namreč vpis pravnega subjekta, ki se mu s tem podeli status zastopnika. Odvetniška družba nima pravice biti stranka v postopku, saj je v register vpisan drug pravni subjekt z drugo matično številko.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi uvodoma izpostavlja, da tožbenega zahtevka zgolj zato, ker tožnik predlaga odločitev v sporu polne jurisdikcije, ni mogoče zavrniti. Kljub takšnemu predlogu lahko sodišče izpodbijano odločbo namreč odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje upravnemu organu. V nadaljevanju tožnik vztraja pri svojih tožbenih navedbah ter zatrjuje zmotnost stališč toženke.

**K 1. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. Med strankama je v zadevi nesporno, da je odvetnik A. A., z matično številko ..., pri toženki vpisan v register zastopnikov za modele in znamke, s številko .... Nesporno med strankama je tudi, da je bil odvetnik A. A. z dnem 14. 1. 2009 izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije in da tožnik poklica odvetnika ne opravlja več individualno (prvi odstavek 4. člena ZOdv), pač pa ga opravlja na podlagi delovnega razmerja v odvetniški družbi (drugi odstavek 4. člena ZOdv). Ob zapisanem pa je med strankama sporno, ali je tožnik upravičen zahtevati, da se v registru pri vpisu, ki se nanaša na odvetnika A. A., vpiše sprememba naslova iz sedanjega naslova na naslov, na katerem tožnik, kot navaja v vlogi, s katero zahteva spremembo, „kot odvetnik od 3. 10. 2016 opravlja odvetniški poklic“.

9. Iz določil prvega odstavka 131. člena ZIL-1 izhaja, da lahko v postopkih pred toženko stranke zastopajo patentni zastopniki in zastopniki za modele in znamke. Iz tretjega odstavka istega člena izhaja, da je zastopnik za modele in znamke lahko a) oseba z univerzitetno izobrazbo, ki je opravila strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri uradu, b) odvetnik ali odvetniška družba ali pa c) pravna oseba, ki zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz točke a) tega odstavka. Skladno z določili prvega odstavka 132. člena ZIL-1 toženka vodi register zastopnikov za modele in znamke. Skladno s šestim odstavkom istega člena pa minister, pristojen za področje industrijske lastnine, s podzakonskim predpisom natančneje določi vsebino zahteve za vpis zastopnikov v register, postopek vpisa v register, vrsto podatkov, ki se vpišejo v register, in postopek vpisa sprememb v register zastopnikov.

10. Slednji podzakonski predpis predstavlja pravilnik (Pravilnik o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v ustrezni register zastopnikov pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino). Iz določil prvega odstavka 14. členu tega izhaja obvezna vsebina zahteve za vpis v register, iz določil drugega odstavka istega člena pa, da pravne osebe priložijo tudi seznam fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz točke a) drugega oziroma tretjega odstavka 131. člena ZIL-1. Iz določil prvega odstavka 15. člena pravilnika izhaja, da se v register zastopnikov med drugim vpiše priimek, ime, naslov in izobrazba (pri fizični osebi) oziroma firma, sedež in seznam fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz točke a) drugega oziroma tretjega odstavka 131. člena ZIL-1, vključno z njihovimi podatki: priimek, ime in izobrazba (pri pravni osebi). Skladno z drugim odstavkom 15. člena pravilnika se v register zastopnikov vpišejo tudi vse kasnejše spremembe, kot so sprememba imena ali firme, sprememba naslova ali sedeža in izbris iz registra zastopnikov.

11. Kot pravilno izpostavlja toženka, ZIL-1 v 131. členu razlikuje med različnimi subjekti, ki so lahko zastopniki v postopkih pred toženko, pri tem pa postavlja tudi različne pogoje, ki jih morajo subjekti izpolnjevati za pridobitev statusa zastopnika. Iz tretjega odstavka 131. člena ZIL-1 tako izhaja razlikovanje med položajem, ko želi kot zastopnik za modele in znamke nastopati a) fizična oseba (ki mora izkazati, da ima univerzitetno izobrazbo ter da je opravila strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri uradu), b) odvetnik oziroma odvetniška družba ali pa c) pravna oseba (ki mora izkazati, da zaposluje vsaj eno osebo, ki ima univerzitetno izobrazbo in je opravila strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri uradu). Med strankama je nesporno, da tožnik v register ni bil vpisan kot fizična oseba, ki bi morala izkazati, da ima univerzitetno izobrazbo ter da je opravila strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri uradu, da v register ni bil vpisan kot odvetniška družba, kot tudi, da v register ni bil vpisan kot druga pravna oseba. Toženka tako pravilno ugotavlja, da je bil tožnik v register vpisan kot odvetnik.

12. Kot izpostavlja tožnik sam, lahko skladno z določili 4. člena ZOdv odvetnik svoj poklic opravlja v različnih pravno-organizacijskih oblikah, in sicer bodisi individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona. Poklic pa lahko opravlja tudi kot zaposleni odvetnik.

13. Sodišče ugotavlja, da je bil tožnik (A. A., po poklicu odvetnik) v toženkin register vpisan v pravno-organizacijski obliki odvetnika, ki poklic opravlja individualno, in sicer z matično številko, ki mu je bila ob upoštevanju takšnega načina opravljanja poklica kot poslovnemu subjektu dodeljena ob vpisu v Poslovni register Slovenije. V zadevi je nesporno tudi, da tožnik poklica odvetnika ne opravlja več individualno (pač pa ga opravlja kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi) ter da je bil v takšni pravno-organizacijski obliki kot poslovni subjekt izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije. Iz navedenih dejstev po presoji sodišča izhaja, da je kljub temu, da je tožnika (kot izpostavlja tudi sam) šteti za fizično osebo, kot tudi, da ni sporno, da tožnik še vedno opravlja poklic odvetnika, pravilna ugotovitev toženke, da subjekt, na katerega se nanaša vpis v registru (to je subjekt s pravno-organizacijsko obliko odvetnika, ki poklic opravlja individualno in ki mu je bila kot poslovnemu subjektu v Poslovnem registru Slovenije dodeljena matična številka ..., s katero je vpisan tudi v register pri toženki), ne obstaja več.

14. Sodišče v tej zvezi ponovno izpostavlja, da iz določil 131. člena ZIL-1 izhaja razlikovanje med subjekti, ki so lahko zastopniki v postopkih pred toženko, med drugim izrecno tudi razlikovanje med odvetniki in odvetniškimi družbami, kot dvema različnima načinoma opravljanja poklica odvetnika. Položaj, ko je zastopnik odvetnik, ki poklic opravlja individualno, je glede na ZIL-1 torej treba razlikovati od položaja, ko je zastopnik odvetniška družba, osebo, ki odvetniški poklic opravlja kot zaposleni v odvetniški družbi, pa v nasprotju z drugačnim mnenjem tožnika posledično (z vidika presoje, ali gre za isti subjekt) razlikovati od odvetnika, ki poklic opravlja individualno. Tožnikovo sklicevanje na določila tretjega odstavka 15. člena pravilnika v tej zvezi ni relevantno, saj se tam določena obveznost (sporočanja sprememb glede zaposlenih) ne nanaša na odvetnike ali odvetniške družbe, pač pa na pravne osebe, ki zaposlujejo osebe iz točke a) tretjega odstavka 131. člena ZIL-1, tj. (druge) fizične osebe z univerzitetno izobrazbo, ki so opravile strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri toženki. Neupoštevno je tudi tožnikovo sklicevanje na položaj, ki ga imajo odvetniki pri vpisu v imenik odvetnikov v skladu z ZOdv (in s tem ter vpisom v register toženke povezano mnenje Odvetniške zbornice Slovenije). Za presojo zakonitosti toženkinih ravnanj pri vpisu v register, ki se vodi pri njej (in pri katerem ne gre za register, pri katerem bi bilo opravljanje dejavnosti vezano na fizično osebo odvetnika, saj lahko dejavnost zastopnikov pred toženko opravljajo tudi druge pravne in fizične osebe), so namreč relevantna z vodenjem tega registra povezana določila ZIL-1 in pravilnika, ne pa določila ZOdv, ki urejajo vodenje imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije. Zgolj pripomniti gre sicer, da se tudi v okviru omenjenega imenika ločeno vpisujejo odvetniki in odvetniške družbe (tretji odstavek 3. člena ZOdv), odvetnik, ki poklic opravlja kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi, pa ga ne more istočasno opravljati tudi individualno (prvi odstavek 4. člena ZOdv). Do stališča o tem, da bi se v primeru spremembe statusno-pravne oblike, v kateri odvetnik opravlja svoj poklic, v toženkinem registru morala zabeležiti zgolj takšna sprememba (navedeno stališče je zapisano v mnenju Odvetniške zbornice Slovenije, na katerega se sklicuje tožnik), pa se je sodišče opredelilo že v sodbi I U 1320/2018-11 z dne 4. 4. 2019, v kateri je (med drugim) zapisalo, da je status zastopnika za modele in znamke vezan na točno določen subjekt, pri tovrstnih statusno-pravnih spremembah pa ne gre za spremembe v smislu drugega odstavka 15. člena pravilnika, temveč za vpis novega subjekta (tč. 16 obrazložitve sodbe).

15. Ob pravilnosti ugotovitve toženke, da subjekt, na katerega se nanaša vpis v njenem registru, ne obstaja več, je posledično pravilno tudi stališče toženke, da pri navedenem subjektu na podlagi tožnikove vloge ni mogoče vpisati zahtevane spremembe naslova in da je vlogo potrebno zavrniti. Iz teh razlogov so neutemeljene tudi (sicer pavšalne) navedbe tožnika, da izpodbijana odločba nasprotuje načelu varstva pridobljenih pravic tožnika.

16. V povzetku navedenega sodišče ugotavlja, da tožnik ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijane odločbe. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so bile relevantne za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave (odločanje na seji je sicer izrecno predlagal tudi tožnik).

**K II. točki izreka:**

18. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.