Jedro

Za vzdrževalna dela je bistveno, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje raven izpolnjevanja bistvenih zahtev. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka zgradila nov objekt namesto prejšnjih treh objektov, tako da je postavila novo konstrukcijo z nosilnimi stenami ter armiranima betonskima ploščama. Navedenih del pa ni mogoče opredeliti kot vzdrževalna dela v skladu z ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor odredil, da mora tožeča stranka ustaviti nelegalno gradnjo pritličnega objekta na zemljišču parc. št. 1484 k.o. ... (1. točka izreka); da mora navedeni objekt odstraniti v roku 60 dni po prejemu odločbe ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka); da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (3. točka izreka); da bo opravljena prisilna izvršba po pooblaščenem izvajalcu na stroške zavezanca, če zavezanec ne bo opravil naloženega dejanja v postavljenem roku (4. točka izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je ob pregledu dne 25. 11. 2013 na kraju samem ugotovil, da inšpekcijski zavezanec gradi pritlični objekt tlorisnih izmer cca 22,30 m x 5,45 m, za katerega ni predložil nobenega upravnega dovoljenja. Navedeni objekt v skladu z določbami Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) predstavlja manj zahtevni objekt. Po določbi 3. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) se lahko prične z gradnjo objekta, rekonstrukcijo, nadomestno gradnjo in odstranitvijo objekta na osnovi gradbenega dovoljenja. Prav tako Uredba določa dela, ki se lahko štejejo za vzdrževalna ter določa pogoje, pod katerimi se lahko enostavni objekti gradijo brez gradbenega dovoljenja. Spornega pritličnega objekta glede na določbe ZGO-1 in Uredbe ni mogoče šteti za enostavni objekt, ki bi ga bilo mogoče zgraditi brez gradbenega dovoljenja, saj gradnja tovrstnega objekta ni v skladu z veljavno Uredbo. Pri gradnji gre tako za nelegalno gradnjo po določbi 12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno. Pri tem je zavrnila pritožbeni ugovor, da gre za vzdrževalna dela, ker so na istem mestu pred tem stale razpadajoče lope. Vzdrževalna dela po 10. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pomenijo izvedbo del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta ter se ne spreminja njegova namembnost. V konkretnem primeru pa je objekt na novo zgrajen, ima novo konstrukcijo, to je nosilne stene, armirano betonsko ploščo na tleh ter armirano betonsko ploščo kot strop objekta. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da je izpodbijana odločba neizvršljiva v 2. točki izreka. Z vzpostavitvijo v prejšnje stanje je namreč mišljena vzpostavitev v stanje legalnosti zemljišča. V odločbi pa je tudi natančno določeno, kaj mora zavezanec odstraniti in kje se to nahaja.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja napačno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Na obravnavani parceli so stale tri stavbe, ki so bile v izredno slabem stanju, saj je odpadal omet, streha se je zrušila, podirale so se stene ter ograja. Objekti so tako postali nevarni za okolico, razen tega so se v njih zadrževali uživalci prepovedanih drog. Zaradi zagotovitve varnosti mimoidočih in zaradi varnosti ostalih objektov v okolici je tožeča stranka začela z vzdrževalnimi deli. Po Uredbi je vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Za vzdrževalna dela pa po ZGO-1 pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna. V konkretnem primeru tako ni šlo za gradnjo novega objekta ne za rušitev že obstoječega objekta niti za spremembo namembnosti obstoječega objekta. Z vzdrževanimi deli in obnovo se tudi ni spremenila namembnost objekta ter se ni poseglo v njegovo konstrukcijo. Prav tako ZGO-1 v točki 12.3 člena 2 opredeljuje nevarni objekt. V takšnem primeru pa bi moral gradbeni inšpektor odrediti lastniku, da izvede nujna vzdrževalna dela, da se objekt ustrezno obnovi ali pa odstrani. Kolikor bi inšpektor pravilno ugotovil dejansko stanje, bi torej moral odrediti nujna vzdrževalna dela, za kar pa ni potrebno gradbeno dovoljenje. V posledici napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je tako gradbeni inšpektor tudi zmotno uporabil materialno pravo. Iz odločbe tožene stranke izhaja, da je sporni objekt manj zahteven objekt. Po določbi 3.a člena ZGO-1 pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna, kolikor gre za gradnjo manj zahtevnega objekta, ki je v skladu s prostorskim aktom. Torej tudi v primeru, če bi se ravnanje tožeče stranke opredelilo kot gradnja, zanjo ne bi bilo potrebno gradbeno dovoljenje, ker so bili vsi posegi v skladu s prostorskim aktom. Izpodbijana odločba tudi presega namen predpisa, ki je v tem, da se izreče za zavezanca ugodnejši ukrep, prav tako se mora pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti upoštevati težo kršitve ter njene posledice za javni interes in okoliščine, v kolikšnem času lahko zavezanec odpravi nepravilnosti. Sporna odločba tako presega namen predpisa, saj je namen varovanja javnega interesa v preprečitvi slabe gradnje oz. gradnje, ki predstavlja potencialno nevarnost, kar pa je tožeča stranka poskušala doseči z opravo vzdrževalnih del. Vztraja pri ugovoru, da je izpodbijana odločba v 2. točki izreka neizvršljiva, ko se ji nalaga, da vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje. Vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje namreč ni mogoča, saj je šlo za propadajoč objekt, ki je predstavljal grožnjo za okolico. Prav tako iz odločbe ni razvidno, v kakšnem obsegu naj izvede vzpostavitev v prejšnje stanje, saj je bilo zemljišče pred tem neurejeno in zanemarjeno, izrek odločbe pa mora biti jasen in določen. Po določbi 152. člena ZGO-1 je možnih več inšpekcijskih ukrepov pri nelegalni gradnji. Alternativno se navaja odstranitev, vzpostavitev v prejšnje stanje in drugačna sanacija objekta, dela objekta oz. zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Skladno z navedenim bi moral gradbeni inšpektor omenjeno določbo uporabiti drugače in tožeči stranki naložiti tako obveznost, ki bi jo bilo smiselno in sploh mogoče izpolniti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep v zvezi z nelegalno gradnjo izrečen na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Po podatkih spisa, ki med strankama tudi niso sporni, so na parc. št. 1484 k.o. ... pred posegom stale tri stavbe, namesto katerih je tožeča stranka postavila en objekt tlorisnih izmer cca 22,30 m x 5, 45 m, ki ima novo konstrukcijo, to je nosilne stene, armirano betonsko ploščo na tleh ter armirano betonsko ploščo kot strop objekta. Novi objekt se torej po velikosti, obliki in tehničnih lastnostih razlikuje od prejšnjih objektov.

V skladu s točko 10. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 vzdrževanje objekta pomeni izvedbo del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Po točki 10.1. redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev. Vzdrževalna dela v javno korist pa pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost (točka 10.2.).

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je neutemeljen tožbeni ugovor, da pri spornem posegu gre zgolj za nujna vzdrževalna dela na objektu. Za vzdrževalna dela je bistveno, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje raven izpolnjevanja bistvenih zahtev. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka zgradila nov objekt namesto prejšnjih treh objektov (ki jih je odstranila), tako da je postavila novo konstrukcijo z nosilnimi stenami ter armiranima betonskima ploščama. Navedenih del pa ni mogoče opredeliti kot vzdrževalna dela v skladu z ZGO-1 ter Uredbo. Na to tudi ne vpliva okoliščina, da je dela morala izvesti zaradi zagotovitve varnosti mimoidočih in okoliških stavb, torej v javno korist. Vzdrževalna dela v javno korist so definirana v točki 10.2. člena 2 ZGO-1, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšno situacijo.

Prav tako v konkretnem primeru ne gre za situacijo iz 154. člena ZGO-1, ki določa inšpekcijske ukrepe v primeru nevarne gradnje. Kot nevarna gradnja po točki 12.3. člena 2 ZGO-1 se obravnava gradnja, ki se izvaja ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oz. njegovo okolico. Nevarno gradnjo torej predstavlja še obstoječi objekt, ki ogroža okolico objekta, kar pomeni, da je namen inšpekcijskega ukrepa v takšnem primeru doseči, da objekt ne bo več ogrožal dobrin v njegovi okolici. V obravnavanem primeru pa objekti, ki so bili po navedbah tožeče stranke v tako slabem stanju, da so bili nevarni, ne obstajajo več, saj jih je tožeča stranka odstranila pred postavitvijo novega objekta, torej nevarnost v smislu točke 12.3. ne obstaja več in s tem tudi ne podlaga za izrekanje inšpekcijskih ukrepov na podlagi 154. člena ZGO-1. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je izrek odločbe neizvršljiv. Vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, kot to izhaja iz 2. točke izreka odločbe gradbenega inšpektorja, pomeni vzpostavitev legalnega stanja na zemljišču. Pri tem pa je tudi natančno določeno, kaj mora tožeča stranka odstraniti in kje se to nahaja.

Po ugotovitvah gradbenega inšpektorja sporni objekt predstavlja manj zahteven objekt. Po določbi 3. a člena ZGO-1 se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja, vendar pa se enostavni objekti ne smejo postaviti v nasprotju s prostorskim aktom. Iz vlog tožeče stranke v upravnem spisu pa je razvidno, da gradnja spornega objekta ni skladna s prostorskim aktom, zaradi česar je tožeča stranka Mestni občini Maribor podala pobudo za spremembo prostorskega akta, ki velja na območju nelegalne gradnje.

Glede na navedeno je po presoji sodišča tožena stranka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, prav tako je na podlagi takšnega dejanskega stanja pravilno uporabila materialno pravo. Zato je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, prav tako sta oba organa za svojo odločitev navedla pravilne razloge, na katere se sklicuje tudi to sodišče v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Posledično je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. ZUS-1. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena istega zakona, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.