Videonadzor javnih površin

Datum

06.03.2023

Številka

07120-1/2023/104

Kategorije

Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z izvajanjem videonadzora javnih površin s strani občine. Sprašujete naslednje:

-Ali je po ZVOP-2 še vedno dopustno izvajati videonadzor javnih parkirišč, ki je bil pred nekaj leti uveden zaradi vandalizma (poškodovanje avtomobilov, javnih zgradb)? Vandalizem od takrat namreč več ni prisoten in so na občini sedaj zaskrbljeni, da bo odstranitev kamer pomenila, da se bo ponovno pojavil.

-Ali lahko občina z odlokom na podlagi četrtega odstavka 259. člena ZUreP-3 določi posebne pogoje za rabo javnih površin, kjer določi tudi, da se na določeni javni površini izvajajo snemanja?

-Ali je potrebna izvedba ocene učinka, če se videonadzor ne uvaja na novo?

-Ali se lahko za videonadzor, s katerim se spremlja okolica občinske stavbe in občinska stavba, ta šteje za posebni objekt skladno z 80. členom ZVOP-2, čeprav tega objekta ne varuje policija, pristojni organi za področje varnosti države ipd.?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor javnih parkirišč, kot ga opisujete, je po mnenju IP mogoče izvajati skladno s prvim odstavkom 80. člena ZVOP-2 s ciljem zagotovitve varnosti premoženja upravljavca in posledično identificirati potencialne ali morebitne dejanske storilce protipravnih ravnanj. Videonadzor se lahko uvede oz. izvaja le, če ne obstaja milejši ukrep, ki manj posega v pravice posameznika do varstva osebnih podatkov oz. zasebnosti.

Določbe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) oziroma odlok, sprejet na podlagi 259. člena ZUreP-3 ne morejo predstavljati pravne podlage za uvedbo samega videonadzora. Za dopustnost izvajanja videonadzora javnih površin je treba upoštevati 80. člen ZVOP-2.

Videonadzor na javnih površinah je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. Če navedeni organi posebnih objektov in njihovih okolišev ne varujejo oz. varovanje drugih prostorov, zgradb ali območij ni določeno v zakonu, po mnenju IP videonadzor na tej pravni podlagi ni dopusten.

IP meni, da morajo upravljavci po ZVOP-2 presoditi, ali so izpolnjeni pogoji po 80. členu ZVOP-2 za nadaljnje izvajanje videonadzora in glede na to tudi oceniti, ali je treba dopolniti obstoječo oceno učinka. Glede na zgoraj citirani seznam bi namreč morali upravljavci za videonadzor javnih površin izvesti oceno učinka pred začetkom takega videonadzora že po Splošni uredbi in pred začetkom veljavnosti ZVOP-2.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Videonadzor javnih površin je urejen v 80. členu ZVOP-2 in sicer je videonadzor na javnih površinah, ki so opredeljene v zakonu, ki ureja urejanje prostora, dopusten le v primerih, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor javnih površin je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena.

Opredelitev javne površine je torej določena v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O, ZUreP-3). Skladno s 17. točko 3. člena ZUreP-3 je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti. Splošna in posebna raba javnih površin sta določeni v 259. členu ZUreP-3. Več o tem, kaj šteje kot javna površina, lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2023/256 z dne 23. 2. 2023. Kot izpostavljate, je skladno s četrtim odstavkom 259. člena ZUreP-3 določena posebna raba javnih površin in sicer lahko občina z odlokom določi javne površine in predpiše pogoje za posebno rabo javnih površin (npr. izvedba snemanj), kar pa ne pomeni, da so določbe ZUreP-3 oziroma odloka lahko tudi pravna podlaga za uvedbo samega videonadzora. Za dopustnost izvajanja videonadzora javnih površin je treba upoštevati 80. člen ZVOP-2. Tudi če bi šlo npr. za snemanje prireditve, bi za samo snemanje morala obstajati pravna podlaga skladno s Splošno uredbo oz. ZVOP-2.

Eventualno bi bilo po mnenju IP videonadzor javnih parkirišč, kot ga opisujete, mogoče izvajati s ciljem zagotovitve varnosti premoženja upravljavca in posledično identificirati potencialne ali morebitne dejanske storilce protipravnih ravnanj. Videonadzor se lahko uvede oz. izvaja le, če ne obstaja milejši ukrep, ki manj posega v pravice posameznika do varstva osebnih podatkov oz. zasebnosti. Pri izvajanju videonadzora pa je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov (točka (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe), skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Videonadzor se lahko tako skladno z drugim odstavkom 80. člena ZVOP-2 izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese. Predlagamo vam, da preučite, ali obstaja milejši ukrep za zagotovitev varnosti premoženja upravljavca, ob eventualnem snemanju pa kamere usmerite tako, da bodo dejansko snemale samo dele javne površine, kjer obstaja nevarnost ogrožanja premoženja upravljavca in v primernem obsegu (npr. vklop kamer samo ponoči, če obstaja nevarnost vandalizma predvsem v nočnih urah). Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, se videonadzor javnih površin ne sme izvajati.

Prvi odstavek 80. člena ZVOP-2 določa tudi, da je videonadzor na javnih površinah dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. IP na podlagi navedene določbe meni, da določba taksativno določa, kateri organi varujejo t.i. posebne objekte in njihove okoliše, glede katerih je dopusten videonadzor javnih površin. Če navedeni organi posebnih objektov in njihovih okolišev ne varujejo, varovanje drugih prostorov, zgradb ali območij pa tudi ni določeno na podlagi zakona, po mnenju IP videonadzor na tej pravni podlagi ni dopusten.

V kolikor pa bi se kamere namestile tako, da oseba na posnetkih ni določljiva, v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-2. Ponovno opozarjamo, da bi lahko o utemeljenosti konkretnega videonadzora IP odločal zgolj v inšpekcijskem postopku.

Upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ocena učinka je lahko obvezna glede določenih obdelav osebnih podatkov. Katere so te obdelave, lahko preverite na Seznamu dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku člena 35 Uredbe (EU) 2016/679, ki je priloga k smernicam Ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov in je dostopen na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf.

Kot izhaja iz točke (c) tretjega odstavka 35. člena Splošne uredbe, se ocena učinkov v zvezi z varstvom (osebnih) podatkov zlasti zahteva med drugim tudi v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. IP je tako v zgoraj navedenem seznamu v 3. točki med primeri sistematičnega nadzora nad posameznikom brez njegovega zavedanja, za katere bo izvedba ocene učinkov obvezna, določil tudi videonadzor javnih površin. Več o tem lahko preberete tudi v mnenju IP št. 07121-1/2021/1133 z dne 21. 6. 2021. Prav tako drugi odstavek 24. člena ZVOP-2 določa, da se pred začetkom obdelave ocena učinka ponovno izdela tudi, kadar je bila spremenjena pravna podlaga za obdelavo iz 6. člena ZVOP-2. IP meni, da morajo upravljavci po ZVOP-2 presoditi, ali so za nadaljnje izvajanje videonadzora izpolnjeni pogoji po 80. členu ZVOP-2 in glede na to tudi oceniti, ali je treba dopolniti obstoječo oceno učinka. Glede na zgoraj citirani seznam bi morali upravljavci za videonadzor javnih površin namreč že po Splošni uredbi in pred ZVOP-2 pred začetkom takega videonadzora izvesti oceno učinka - le izjemoma je ne bi bilo treba izvesti (ko gre npr. za zelo majhno javno površino, kjer praviloma sploh ni ljudi in s tem za neobsežno obdelavo osebnih podatkov).

Vsekakor je ocena učinka lahko zelo koristno orodje za upravljavca pri identifikaciji tveganj, ki jih lahko predstavlja obdelava osebnih podatkov ter sprejemu ustreznih ukrepov na njihovo obvladovanje in jo lahko opravite tudi v primerih, ko ni obvezna. Dobra praksa pa je tudi osveževanje ocen učinkov v rednih intervalih, npr. vsaj na 3 leta, saj se v vmesnem času ob hitrih tehnoloških in družbenih spremembah, lahko pomembno spremenijo okoliščine obdelave osebnih podatkov.

Več o oceni učinka, tudi o novostih po ZVOP-2 lahko preberete na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/ocena-učinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#a3.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo