Jedro

Prve razpisane glavne obravnave se ni udeležila nobena stranka. Enako se je zgodilo tudi na ponovno razpisanem naroku, na katerega ni pristopil tožnik, niti tožena stranka. Takšen izostanek obeh strank ima za posledico, da se šteje tožba za umaknjeno (čl. 28/3 ZDSS-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v predmetnem socialnem sporu zaradi zdraviliškega zdravljenja ustavilo postopek, ker se zaradi odsotnosti strank z drugega naroka za glavno obravnavo šteje, da je tožba umaknjena.

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Smiselno predlaga njegovo razveljavitev in ponoven razpis glavne obravnave.

Navaja, da je res zamudil glavno obravnavo 29. 9. 2014, vendar le za dve minuti in tudi 15. 12. 2014, ker se mu je pokvaril avto. Slednje bi lahko dokazal, saj za to ve tudi mehanik.

Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka navedbe tožnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve predstavlja 3. odstavek 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1). Ta določa, da se poravnalni ali prvi narok za glavno obravnavo preloži, če na njega ne pride nobena stranka. Če niti na naslednji narok ne pride nobena stranka se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Prav slednje procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

Iz listin sodnega spisa nedvomno izhaja, da se prve glavne obravnave, razpisane 29. 9. 2014 ni udeležila nobena stranka. Enako se je zgodilo tudi na ponovno razpisanem naroku 15. 12. 2014, na katerega ni pristopil tožnik, niti tožena stranka. Takšen izostanek obeh strank pa ima za posledico, da se šteje tožba za umaknjeno, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Hkrati pomeni, da vsebinsko sojenje v zadevi več ni dopustno.

Ugotovljenega dejanskega procesnega stanja pritožnik niti ne prereka, saj celo sam priznava, da se ni udeležil prvega, niti drugega naroka za glavno obravnavo. Okoliščine, zaradi katerih je do tega prišlo, za pritožbeno rešitev zadeve seveda niso odločilne. Zamudo naroka iz upravičenih razlogov je sicer mogoče sanirati z vrnitvijo v prejšnje stanje, če so izpolnjene predpostavke iz 117. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). Vendar pa tega inštituta tožnik v predmetni zadevi sploh ni uporabil. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrditi zakoniti sklep sodišča prve stopnje.