Jedro

Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Dolžnica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je zoper dolžnico izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 103524/2016 z dne 14. 10. 2016. To sodišče je s sklepom z dne 9. 12. 2016 zavrnilo dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje in zavrglo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

2. Dolžnica je vložila pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani (COVL) z dne 9. 12. 2016 ter predlog za delegacijo pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma podrejeno predlog za izločitev višje sodnice A. A. 3. Dolžnica v predlogu za delegacijo navaja, da naj bi bila solastnica in soinvestitorka pri gradnji večstanovanjskega objekta, višja sodnica A. A. pa solastnica sosednje parcele, pri čemer naj bi slednja sodelovala in ji nasprotovala v upravnih postopkih v zvezi z gradnjo tega objekta, vključno s postopkom za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja. Poleg tega naj bi med omenjeno sodnico ter družbo B., d. o. o., v solasti C. C., ki naj bi bil tudi direktor dolžnice, že več let potekala pravda. Vse to naj bi utemeljevalo dvom v nepristranskost omenjene sodnice pri odločanju.

4. Dolžnica nadalje navaja, da naj bi bil izvršilni oddelek Višjega sodišča v Ljubljani, kjer je zaposlena sodnica A. A. in ki je pristojen za reševanje pritožbe v obravnavanem izvršilnem postopku, majhen, z le 8 sodniki, ki naj bi vsakodnevno delali skupaj v istem prostoru, skupnih senatih in v enakih okoliščinah ter se posvetovali glede odločitev. Dolžnica zato meni, da bi omenjena sodnica lahko vplivala na odločitev o pritožbi v obravnavani zadevi, zaradi česar naj bi bila smotrna delegacija pristojnosti.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Na podlagi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Izključiti je namreč treba vsako okoliščino, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajala zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

7. Zatrjevane okoliščine ne utemeljujejo delegacije iz "drugega tehtnega razloga" po 67. členu ZPP. Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Dolžnica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.1

8. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

1 Prim. sklep VS RS III R 26/2016 z dne 15. 7. 2016, sklep VS RS III R 42/2016 z dne 26. 1. 2017 in sklep III R 3/2017 z dne 24. 2. 2017.