Jedro

Komisija za cepljenje mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2008, s katero je tožena stranka odločila, da se cepljenje A. A., roj..., proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, hepatitisu B ter davici in tetanusu, ne opusti; cepljenja se ne opustijo na podlagi ugotovitve, da ne obstaja alergija na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem; cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se opravi s cepivom Priorix ali M-M-RVAXPRO ali drugimi istovrstnimi cepivi, proti hepatitisu B s cepivom Energis B ter proti davici in tetanusu s cepivom TD pur.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da je tožena stranka, glede na to, da je dokazno breme na strani stranke, ki poda predlog za opustitev cepljenja, dejansko stanje popolno in pravilno ugotovila. Zakon o nalezljivih boleznih - ZNB toženi stranki ne daje pravice, da bi o predlogu za opustitev cepljenja odločala na podlagi diskrecijske pravice. Na podlagi 22. č člena ZNB tožena stranka izda odločbo na podlagi strokovnega mnenja o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja. Tožena stranka je torej vezana na strokovno mnenje komisije za cepljenje, le-ta pa je očitno ocenila, da ni potrebno, da bi se opravili dodatni zdravstveni pregledi ali pridobila dodatna dokumentacija. Sodišče prve stopnje zavrne tudi vse očitane kršitve postopka.

3. Tožnika vlagata revizijo. Glede dovoljenosti se sklicujeta na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajata, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno in procesno pravo. Komisija za cepljenje se ni opredelila do vseh navedb strank v postopku, saj ni odgovorila na laična vprašanja staršev v zvezi z varnostjo cepljenja zaradi neugotovljenih vzrokov alergij, ni se izrekla glede otrokovega splošnega zdravstvenega stanja (kronično bolehanje, oslabljen imunski sistem), niti ni ugotavljala vzrokov v družini. Sklicujeta se na več sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije, v katerih je sodišče drugače utemeljevalo dolžnosti komisije in tožene stranke ter drugače razlagalo procesne in materialne določbe v zvezi z obveznim cepljenjem. Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Zahtevata tudi, da se jima povrnejo vsi stroški postopka pred Vrhovnim sodiščem.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je revizija dovoljena na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Če bi v primeru cepljenja otroka revidentov prišlo do posledic, kakršne zatrjujeta, bi to brez dvoma bile zelo hude posledice v smislu citirane zakonske določbe.

7. Obvezno cepljenje in opustitev obveznega cepljenja je zakonsko urejena z določbami 22. do 25. člena ZNB. Pred obveznim cepljenjem mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo (prvi odstavek 22. a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja lahko poda bodisi zdravnik (če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja) bodisi starši oziroma skrbniki osebe, ki naj bi bila cepljena (tretji in četrti odstavek 22. a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (šesti odstavek 22. a člena ZNB), ki predlog pošlje komisiji za cepljenje (prvi odstavek 22. b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev, in če oceni za potrebno, lahko zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (prvi odstavek 22. c člena ZNB). Po opravljenem postopku da komisija strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (tretji odstavek 22. c člena ZNB). V četrtem odstavku 22. c člena je določeno, kaj mora strokovno mnenje vsebovati. Na podlagi strokovnega mnenja komisije pa minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi.

8. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je tožena stranka vezana na strokovno mnenje komisije za cepljenje, vendar pa mora tožena stranka preveriti, ali je strokovno mnenje komisije sestavljeno v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 22. č člena ZNB in 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Po presoji Vrhovnega sodišča ima mnenje komisije naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa bi bilo treba starše seznaniti.

9. Komisija mora torej obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja (pri čemer pa so seveda tudi starši dolžni ob podaji predloga za opustitev cepljenja in na razgovoru opozoriti na vse dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivale na odločitev komisije, ni pa mogoče od njih zahtevati strokovne utemeljitve predloga, saj običajno starši nimajo ustreznega strokovnega znanja, strokovne ekspertize pa bi bile povezana s prevelikimi stroški). Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Vrhovno sodišče opozarja tudi na pojasnilno dolžnost, ki zavezuje otrokovega zdravnika, kadar ta izvaja cepljenje, hkrati pa po presoji Vrhovnega sodišča zavezuje tudi strokovno komisijo, da svoje strokovno mnenje na ustrezen način obrazloži, četudi so ugovori staršev laične narave.

10. V obravnavanem primeru je komisija v svojem mnenju glede cepljenja otroka revidentom navedla zgolj to, da ta po predhodnih cepljenjih ni imel nezaželenih učinkov (kar po mnenju revidentov ne drži, saj očitno menita, da je bolezen njunega otroka posledica dolgotrajne reakcije na že opravljena predhodna cepljenja) in da kožne spremembe v smislu atopičnega dermatitisa, ki se mu pojavljajo predvsem pozimi, niso razlog za opustitev cepljenja. Ni pa odgovorila na pomisleke revidentov, ali ima lahko katera od sestavin cepiv kakšne posledice na ugotovljeno bolezen (in splošno zdravstveno stanje) otroka revidentov ter ali v družini obstajajo kakšni drugi razlogi, zaradi katerih bi bilo treba opustiti cepljenje. Tako strokovno mnenje, ki je po oceni Vrhovnega sodišča v upravnopravnem smislu pomanjkljivo, ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

11. Revidenta sta v tožbi na navedeno pomanjkljivost izpodbijane odločbe opozarjala, sodišče prve stopnje pa se do teh očitkov ni opredelilo, oziroma je očitno zmotno menilo, da je tako mnenje komisije zadostna podlaga za izdajo odločbe. Pri tem Vrhovno sodišče ponovno posebej poudarja, da se do mnenja ni opredeljevalo z vidika medicinske stroke, ampak z upravnosodnega vidika glede tega, kaj mora tako mnenje (in posledično odločba tožene stranke) vsebovati ter kako in na kakšen način naj bi odgovorilo na pomisleke (četudi laične) revidentov.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 in 14. točko 339. člena ZPP izpodbijano sodbo odpravilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

13. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.