Jedro

Zamuda upnika ne bi imela za posledico prenehanja dolžnikovih obveznosti, pač pa bi povzročila zgolj prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari na upnika, prenehanje teka obresti in upnikovo odškodninsko odgovornost za dolžnikovo škodo, izvirajočo iz zamude (326. člen ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik kot kupec in toženec kot prodajalec stanovanja št. 10A v večstanovanjski stavbi, zgrajeni na parc. št. ... k.o. ..., sta 15. 2. 2000 sklenila prodajno predpogodbo, 18. 2. 2000 pa še prodajno pogodbo, s katero je bilo dogovorjeno, da bo prodajalec kupcu, ki je do tedaj plačal že celotno kupnino, stanovanje izročil 30. 5. 2000. 2. Toženec je (po umiku zahtevka za izročitev stanovanja) s tožbo zahteval razveljavitev prodajne pogodbe ter vrnitev kupnine in povrnitev stroškov notarske overitve pogodbe in davka na promet nepremičnin. Zahtevek je utemeljeval s trditvijo, da mu toženec stanovanja ni izročil ne v pogodbeno dogovorjenem in ne v naknadnem na razpolago danem mu roku.

3. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, drugostopenjsko sodišče pa je takšno sodbo potrdilo.

4. Toženec sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve procesnih pravil pred sodiščem druge stopnje. Navaja, da se le to ni izreklo o navedbah tožene stranke, da je zamuda tožeče stranke prekinila zamudo tožene stranke in povzročila, da je pogodbena obveznost tožene stranke ostala neizpolnjena in objektivno nemogoča; v zvezi s tem vprašanjem je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Materialno pravo je uporabljeno zmotno zato, ker se je sodišče oprlo na določbi 489. in 490. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) namesto na določbo 325. člena istega zakona. Izpodbijana sodba nadalje ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, da izročitev stanovanja tožniku v posest do 30. 5. 2000 ni bila mogoča zaradi težav na strani investitorja in da je bil tožnik s tem seznanjen in je podal tiho soglasje. V povsem enakem položaju je bil kupec stanovanja št. ..., ki se je, za razliko od tožnika, primopredaje 29. 10. 2001 udeležil in ni prišel v zamudo. Tožnik pa je zaradi izostanka s primopredaje na naveden dan prišel v zamudo in ga tedaj dalje bremenijo vse nevarnosti in poslabšanje stvari, vključno z uveljavitvijo morebitne pridržne pravice izvajalca del G. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Odločilni dejanski okoliščini, to je, da je tožnik svoje obveznosti iz prodajne pogodbe v celoti izpolnil (plačal celotno kupnino, poravnal stroške overitve pogodbe in plačal prometni davek) in da toženec svoje pogodbene obveznosti ni izpolnil ter je sploh ne more izpolniti, med pravdnima strankama nista bili sporni. Ugotovljeno je bilo, da bi moral skladno z določili prodajne pogodbe toženec tožniku stanovanje predati v posest ter mu izročiti verigo prodajnih pogodb, potrebnih za vknjižbo lastninske pravice, do 30. 5. 2000 in da mu je tožnik, ker tega do navedenega roka ni mogel uresničiti, s pogojno sodno poravnavo, sklenjeno v okviru tega pravdnega postopka 19. 6. 2003, dal na razpolago še dodaten 30-dnevni rok. Zato je materialnopravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je najpozneje po izteku tega roka toženec prišel v zamudo (prvi odstavek 324. člena ZOR).

7. Revizijska trditev, da toženec ni prišel v dolžniško zamudo, ker se tožnik ni udeležil primopredaje stanovanja 29. 10. 2001 in je zato prišel v upniško zamudo, ki izključuje dolžniško zamudo, je zmotna. Zmotna je iz dveh razlogov: izročitev stanovanja kupcu v posest je le ena od pogodbenih obveznosti toženca in z njeno realizacijo izpolnitev pogodbe ne bi bila izvršena, saj toženec ni niti trdil, da bi tožniku izročil verigo pogodb in da bi mu stanovanje predal neobremenjeno (iz izpiskov iz zemljiške knjige, izvedenih kot dokaz, je razvidno, da je bila na celotni nepremičnini ustanovljena hipoteka); poleg tega morebitna zamuda upnika ne bi imela za posledico prenehanja dolžnikovih obveznosti, pač pa bi povzročila zgolj prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari na upnika, prenehanje teka obresti in upnikovo odškodninsko odgovornost za dolžnikovo škodo, izvirajočo iz zamude (326. člen ZOR). Toženec pa se s sklicevanjem na upniško zamudo upira tistim pravnim posledicam, ki sta jih vsled njegove kršitve pogodbe izrekli prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče: razvezi prodajne pogodbe zaradi neizpolnitve, ki je skladna z določbami 489. in 490. člena ZOR, vrnitve kupnine, utemeljene z določbami 210. člena ZOR ter povrnitve stroškov overitve pogodbe in plačila davščin, ki glede na izid poslovnega razmerja med pravdnima strankama predstavljata njegovo škodo, do povrnitve katere je upravičen skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZOR.

8. Procesnih kršitev, ki mu jih očita revizija, drugostopenjsko sodišče ni zagrešilo: izpodbijana sodba izpolnjuje dovoljšnje razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi o zatrjevani primopredaji z dne 29. 10. 2001 (4. stran sodbe pritožbenega sodišča), o zatrjevani zamudi tožnika (4. stran sodbe) in glede seznanitve tožnika z okoliščinami, ki so povzročile zamudo ter s postopanjem kupca stanovanja št. 10A (stran 4. sodbe sodišča druge stopnje). Preizkus pravilnosti izpodbijane sodbe zato ni bil onemogočen (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

9. Revizija je torej neutemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).