Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče v skladu z določbo specialnega zakona tožbo za povrnitev škode, povzročene po divjadi, zavrže, če oškodovanec predhodno ne vloži prijave škode pri pristojnem občinskem upravnemm organu.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (napačno naslovljenim sodba) sklenilo, da se zavrže tožbeni zahtevek (pravilno: tožba) tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati znesek 90.000,00 SIT in mu povrniti stroške pravdnega postopka, vse z ustreznimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava se zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje po pooblaščenki pravočasno pritožuje tožnik. Po vseh aktivnostih, ki jih je opravil, da bi prišel do poplačila odškodnine, zaključka sodišča prve stopnje, da pri pristojnem upravnem organu ni vložil prijave škode in da je potrebno zato njegovo tožbo zavreči, ne more sprejeti. Komisija tožene stranke je opravila ogled nasada in ugotovila škodo, ki jo je izračunal Kmetijski zavod Ljubljana, upravna enota Brežice problem dobro pozna in ima o zadevi zabeležke. V postopku zaslišani vodja oddelka upravne enote za kmetijstvo je izpovedal, da so stranke oddajale prijave tudi ustno in da se je o tem sestavil zapisnik, prijava pa se je lahko dala tudi po telefonu. Če bi mu takrat, ko je podal ustno prijavo škode povedali, da mora biti le-ta pisna, bi to tudi storil. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Ustrezna materialnopravna podlaga za odločitev v tej zadevi je Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč iz leta 1976 (Ur. l. SRS, št. 25/76). V svojem X. poglavju ("Preprečevanje in povračilo škode") med drugim določa, da če glede višine škode v 15 dneh od dneva, ko je oškodovanec vložil zahtevo, ne pride do pisnega sporazuma med oškodovancem in lovsko organizacijo, lahko v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko je zvedel za škodo, najkasneje pa v šestih mesecih od dneva, ko je škoda nastala, oškodovanec pri za lovstvo pristojnem občinskem upravnem organu tiste občine, kjer je lovska družina vpisana v register oziroma kjer ima druga lovska organizacija svoj sedež, vloži prijavo povzročene škode z navedbo odškodnine, ki jo zahteva (72. člen). Odškodninsko tožbo za škodo po divjadi je treba vložiti najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je bila škoda prijavljena za lovstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu (drugi odstavek 75. člena), če oškodovanec ne vloži predhodne prijave pristojnemu organu, pa sodišče tožbo zavrže (četrti odstavek 75. člena cit. zakona). Sodišče prve stopnje je na podlagi skrbne presoje vseh izvedenih dokazov skupaj in vsakega posebej po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da tožnik za uveljavljanje škode, ki mu je leta 1995 zaradi divjadi nastala na njegovem nasadu jagod, prijave pri pristojnem občinskem upravnem organu ni vložil. Sam sicer zatrjuje, da je na pristojnem oddelku upravne enote podal ustno prijavo škode, vendar pritožbeno sodišče meni, da zgoraj citirani specialni zakon možnosti ustne prijave škode, če ta ni kakorkoli naknadno zapisana, sploh ne dopušča. Zakon namreč govori o vložitvi (smiselno torej pisne) prijave. Takratni vodja referata za kmetijstvo pri pristojni upravni enoti B. J. je sicer izpovedal, da so prijave sprejemali tudi ustno, vendar na zapisnik, tistim, ki so klicali po telefonu, pa so priporočili sestavo pisne vloge (list. št. 38). Temu, da je tožnik naredil vse, kar se mu je zdelo v danem primeru potrebno in da je bil, če je kaj storil premalo ali napak, zaveden prav s strani pristojnih organov, pritožbeno sodišče ne more slediti predvsem iz dveh razlogov: na eni strani velja v pravu načelo, da nepoznavanje prava škoduje (pravnikom je znan latinski izrek ignorantia iuris nocet) - to načelo je za pravo nujno, saj bi se sicer vsakdo, ki je kršil ali ignoriral kakšno pravno pravilo, skliceval na to, da zanj ni vedel, in se morda skušal tako odtegniti pravnim posledicam pravne kršitve oziroma ignorance, po drugi strani pa je tožnik na glavni obravnavi dne 14.04.1999 sam izpovedal, da mu je predsednik lovske družine gospod Černelič povedal, da "je glede lovske škode treba najprej narediti sporazum z lovsko družino, če tega ni, pa dati vlogo na upravno enoto" (list. št. 39). Pritožbeno sodišče je tako prepričano, da je odločitev sodišča prve stopnje v skladu tako z izvedenimi dokazi kot tudi specialnimi določili Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč iz leta 1976 (Ur. l. SRS, št. 25/76, v nadaljevanju specialni zakon), kar ga je v skladu z določbo 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77) vodilo k zavrnitvi tožnikove pritožbe in potrditvi izpodbijanega sklepa. Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbe, ker z njo ni uspel. Odločitev o stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.