Jedro

Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o zavarovanju, na podlagi katerega je bil dovoljen izpodbijani vpis, pravnomočen. Stališče sodišča prve stopnje, da je pri odločanju v konkretni zadevi pravno nepomembno, ali je sklep o zavarovanju pravnomočen, je pravilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna in druga udeleženka nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 26854/2016 z dne 9.2.2016 na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Z 7/2016 z dne 5.2.2016 dovolila vknjižbo hipoteke za zavarovanje terjatve zoper C. M. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) v višini 18.626,88 EUR s pripadki ter zaznambo izvršljivosti terjatve. Ugovor nasprotne udeleženke je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo. V njej navaja, da sklep o zavarovanju, ki je podlaga za izpodbijano vknjižbo, še ni pravnomočen. Pri odločanju o ugovoru nasprotne udeleženke se sodišče prve stopnje v tej zvezi ni izjasnilo o ugovornem razlogu iz 2. točke 3. odstavka 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Neupoštevanje zakonske ureditve pomeni kršitev določb Evropske konvencije o človekovih pravicah (6. in 13. člena EKČP) ter 1. člena Protokola h EKČP, saj gre za protipraven poseg v lastninsko pravico nasprotne udeleženke. Kršene so tudi njene ustavne pravice (15., 22. 23. in 25. člen Ustave). Nasprotna udeleženka navaja še, da davčni dolg ne obstoji in to v pritožbi tudi obširno utemeljuje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Druga udeleženka Republika Slovenija je na pritožbo odgovorila. Navedbe nasprotne udeleženke prereka, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Davčni dolg nasprotne udeleženke obstoji, zastavna pravica pa je pravilno in zakonito vpisana pri nepremičninah nasprotne udeleženke.

Pritožba ni utemeljena.

Podatki spisa izkazujejo, da je zemljiškoknjižno sodišče v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Preverjalo je obstoj formalnih pogojev za vpis v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in po tem, ko je obstoj teh pogojev ugotovilo, dovolilo predlagani vpis.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o zavarovanju, na podlagi katerega je bil dovoljen izpodbijani vpis, pravnomočen. Stališče sodišča prve stopnje, da je pri odločanju v konkretni zadevi pravno nepomembno, ali je sklep o zavarovanju pravnomočen, je pravilno. Pri tem je izhajalo iz relevantnih določb ZZK-1 in ZIZ, ki celovito urejajo institut zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini in njeno vknjižbo. Iz določbe 7. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 jasno izhaja, da se dovoli vknjižba (zastavne) pravice že na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice, in da zakon za takšno vknjižbo ne postavlja pogoja pravnomočnosti.1 Takšno stališče izhaja tudi iz določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini ureja v določbah 242. do 245. člena. Po določilu 9. člena ZIZ2 velja nesuspenzivnost pravnih sredstev - ugovor in pritožba ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno.3 Ker zakon za primer zavarovanja denarne terjatve po določbah 242. do 245. člena ZIZ ne določa drugače, se tako zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi dovoli takoj, ko izvršilno sodišče pošlje nepravnomočen sklep o zavarovanju z obvestilom zemljiškoknjižnemu sodišču.4 Sklicevanje na drugo točko tretjega odstavka 149. člena ZZK-1 zato v konkretnem primeru ne pride v poštev. V konkretnem primeru sta bili vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti torej izvedeni zakonito in v postopku njunega vpisa ni prišlo do zatrjevanih kršitev EKČP in Ustave.

Pritožbene navedbe glede obstoja davčnega dolga nasprotne udeleženke niso relevantne v zemljiškoknjižnem postopku in ne morejo vplivati na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa.

Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Nasprotna in druga udeleženka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

1Pogoj pravnomočnosti je v isti zakonski določbi izrecno določen le za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca na podlagi sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku.

2Ki se v postopku zavarovanja uporablja glede na določbo 239. člena ZIZ.

3Enako določa 46. člena v zvezi z 239. členom ZIZ.

4Takšna je praksa pritožbenega sodišča že od leta 2011.