Jedro

Tožnikova prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožb zoper sklepe Ustavnega sodišča RS na Evropsko sodišče za človekove pravice je bila pravilno zavrnjena, ker tožnik ni izpolnjeval objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč pred mednarodnimi sodišči lahko dodeli le, če so izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred mednarodnimi sodišči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožniku zavrnila dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. Bpp 36/2010 z dne 29. 3. 2010 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se sklicuje na določbe 11. člena, 24. člena in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da je po ugotovitvi, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, zaradi česar ni bilo potrebno ugotavljati njegovega finančnega položaja, ugotavljala ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. V ta namen je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz svojega spisa opr. št. Bpp 36/2010 pridobila kopijo izpodbijane odločbe in kopijo vročilnice o vročitvi te odločbe tožniku. Iz tako pridobljenih listin ugotavlja, da je bila z navedeno odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 214/2010 z dne 2. 2. 2010, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožb zoper sklepe Ustavnega sodišča RS na Evropsko sodišče za človekove pravice, ker tožnik ni izpolnjeval objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč pred mednarodnimi sodišči lahko dodeli le, če so izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred mednarodnimi sodišči. Tožena stranka tako ugotavlja, da tožnik tudi v obravnavanem primeru ne more uspeti, ker ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP, zato je bilo potrebno njegovo prošnjo na podlagi 2. odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrniti, saj zgolj slabo finančno stanje tožnika, ki je sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve BPP.

Tožnik v tožbi navaja, da se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Ker je prava neuka oseba, prosi toženo stranko, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč, da se upravni spor pravilno pravno popravi, saj bo s pomočjo pravne pomoči navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi. Ker je prejemnik socialne podpore, prosi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Že v obrazložitvi izpodbijane odločbe je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ker je ocenila, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 214/2010 z dne 2. 2. 2010 tožnikova prošnja za dodelitev BPP utemeljeno zavrnjena, saj tožnik tudi po presoji toženke ni izpolnjeval pogojev za vložitev pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice, s čemer ni bil izpolnjen pogoj iz 5. odstavka 24. člena ZBPP. Na podlagi 1. odstavka 35. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah sme namreč sodišče obravnavati zadeve šele po tem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, z izpodbijanimi odločbami Ustavnega sodišča RS pa so bile tožnikove pritožbe zavržene iz razloga, ker notranja pravna sredstva niso bila izčrpana. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh.

Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev BPP ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani materialni kriterij, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja z razlogi za to oceno, ki jih tožena stranka navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrne, pravilna.

Sodišče tožniku še pojasnjuje, da je organ za BPP o njegovi prošnji za dodelitev BPP posebej odločil in sicer z odločbo Bpp 114/2010 z dne 10. 8. 2010. Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče tožniku pojasnjuje, da se na podlagi 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, kar pomeni, da je tožnik v obravnavani sporni zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu, in zato sodišče o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo posebej.