Jedro

Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe ZSDU.

Pravilne so pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica in da so bile storjene nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih rezultatov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "1. Razveljavijo se volilna opravila in volitve za odpoklic predlagatelja kot člana Sveta centra, ki so potekale v CSD A., dne 24. 11. 2021 in z dne 29. 11. 2021. 2. Razveljavi se Poročilo volilne komisije o rezultatu glasovanja o odpoklicu člana Sveta zavoda, predstavnika delavcev, z dne 1. 12. 2021. 3. Nasprotna udeleženka je dolžna v roku 8 dni povrniti predlagatelju njegove stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.969,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 559,98 EUR v roku 15 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja, da se razveljavijo volilna opravila in volitve za odpoklic predlagatelja kot člana Sveta centra, ki so potekale v Centru za socialno delo A. dne 24. 11. 2021 in 29. 11. 2021; da se razveljavi Poročilo volilne komisije o rezultatu glasovanja o odpoklicu člana Sveta zavoda, predstavnika delavcev, z dne 1. 12. 2021 (I. točka izreka). Predlagatelju je naložilo, da nasprotni udeleženki povrne stroške postopka v znesku 1.180,65 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu predlagatelja v celoti ugodi, nasprotni udeleženki pa naloži v plačilo vse stroške postopka. V pritožbi navaja, da kljub temu, da ni sprejet poseben zakon, ki bi urejal uresničevanje ustavne pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju v zavodih, to ne pomeni, da je direktorjem zavodom prepuščena avtonomna pravica, da urejajo volitve, imenovanja oziroma odpoklic predstavnikov delavcev v Svetu zavoda. Iz splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) izhaja, da naj bi zakonodajalec bistveno enake položaje, urejal enako. Nobenega razumnega razloga ni, da je način kolektivnega uresničevanja pravic do sodelovanja delavcev pri upravljanju v gospodarstvu urejeno z zakonom, kot to napotuje Ustava RS, za delavce v zavodih pa z navodilom direktorja zavoda. Še zlati, ker je v zavodih edini organ upravljanja Svet zavoda, ki imenuje in razrešuje direktorja. V 55. členu ZSV je določeno, da podrobnejšo sestavo in število razmerij predstavnikov v Svetu zavoda določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi CSD A. ne določa načina imenovanja oziroma izvolitve predstavnikov delavcev kot članov Sveta zavoda in prav tako nima določb o odpoklicu predstavnikov delavcev, čeprav ZSV v 55. členu določa, da se lahko način imenovanja oziroma izvolitev članov Sveta določi samo z aktom o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi CSD A. in Statut CSD A., nimata prav nobene določbe o odpoklicu predstavnikov delavcev v Svetu centra. Edini predpis, ki vsebuje določbe o odpoklicu predstavnikov delavcev je ZSDU. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da analogna uporaba določb ZSDU ni potrebna, ker naj bi v ZSV in Sklepu o ustanovitvi CSD A. obstajala pravna podlaga za izvedbo volitev, in sicer Navodilo za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD z dne 18. 10. 2019. Pritožba očita sodišču prve stopnje napačno materialnopravno presojo, da je direktorica zakonito in pravilno sprejela Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD. Navodila drugače in v nasprotju z določbami ZSDU urejajo volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v Svetu zavoda. Direktorica nima pristojnosti niti po zakonu niti po Aktu o ustanovitvi, niti po Statutu določiti način volitev in odpoklic predstavnikov delavcev v Svetu centra. Predlagatelj meni, da bi moralo sodišče vsekakor, na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o sodiščih, upoštevati predpise, ki urejajo podobne primere, in v konkretnem primeru je to Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Pri tem se je skliceval na sodno prakso, in sicer sklep VSRS VIII Ips 294/2002 z dne 21. 10. 2003, na sodbi VDSS Pdp 302/2006 z dne 10. 2. 2006 in opr. št. X Pdp 314/2014 z dne 10. 4. 2014, v katerih je bilo odločeno, da se v sporu o zakonitosti odpoklica članov Sveta zavoda kot pravna podlaga uporabijo določbe ZSDU. Na podlagi 1. alineje 9. člena Sklepa o ustanovitvi CSD A., je Svet centra pristojen za sprejem Statuta, Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter drugih splošnih aktov centra, če ni s Statutom ali drugim predpisom določeno drugače. Za sprejem Navodila za volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda in njihov odpoklic je pristojen izključno Svet zavoda. Nepomembna je izpoved predsednice volilne komisije B.B., da imajo vsi centri za socialno delo v Sloveniji enaka Navodila v zvezi z volitvami predstavnikov delavcev v Svet zavoda, in v vseh centrih so jih sprejeli direktorji. Tudi ministrstvo ni pristojno za podelitev pristojnosti direktorju zavoda za urejanje določenih vprašanj v zvezi z volitvami, četudi bi ta vprašanja predstavljala pravno praznino. Zato ni upošteven dopis MDDSZ z dne 25. 11. 2021. V 4. alineji prvega odstavka 25. člena Statuta so navedene naloge direktorja CSD. Direktor je med drugim pristojen za sprejem splošnih aktov v zvezi z delovanjem ali poslovanjem CSD, nikakor pa ne za imenovanje oziroma izvolitev predstavnikov delavcev kot članov Sveta CSD in njihov odpoklic. Direktorica zato ni bila pristojna za sprejem Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD z dne 18. 10. 2019. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da obrazložitev zahteve za odpoklic ni potrebna. Za vsak odpoklic predstavnika delavca morajo obstajati razlogi. Iz e-dopisa C.C. z dne 4. 11. 2021 izhaja, da naj bi predlagatelj samovoljno izražal nezadovoljstvo na delovnem mestu, da je njegovo mnenje oziroma morda mnenje manjšine nedopustno. Navedeni razlogi se sigurno ne nanašajo na delovanje predlagatelja kot člana Sveta centra. Za odpoklic predlagatelja so glasovali delavci, ki po ZSDU nimajo aktivne volilne pravice. Za odpoklic predlagatelja je glasovalo 41 % delavcev, manjšina volilnih upravičencev, čeprav 50. člen ZSDU določa, da je predstavnik zaposlenih odpoklican, če večina delavcev tako želi in da ne more manjšina odločati o zadevah, ki se tičejo vseh zaposlenih. Posledično pa predlagatelj izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Predlagatelj je vrednost spora označil za 22.000,00 EUR, čemur nasprotna udeleženka ni ugovarjala. Pri tej vrednosti pa znaša nagrada za odvetniške storitve 600 točk in ne 700 točk, kot jih je priznalo sodišče. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih uveljavlja predlagatelj, ni storilo, prav tako ni storilo preostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja z obrazložitvijo, da je direktorica CSD A. zakonito in pravilno sprejela Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD z dne 18. 10. 2019, na podlagi katerih je bil predlagatelj odpoklican kot predstavnik delavcev v Svetu centra. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da niti v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) niti Statutu CSD A., ni prav nobene določbe o odpoklicu predstavnikov delavcev v Svetu centra, zato je bila direktorica CSD A. pristojna sprejeti Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD A.. V 16. členu statuta je namreč določeno, da CSD A. izvoli v Svet zavoda dva predstavnika delavcev v skladu z navodili, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v CSD A.. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz 20. člena Statuta, ki določa, da je Svet zavoda pristojen za sprejem Statuta in Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in 25. člena Statuta, ki določa, da direktor centra sprejme splošne akta centra, v zvezi z delovanjem centra. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da glede na to, da v Statutu ni izrecno določeno, da Navodila o urejanju volitev, ki so predvidena v 16. členu Statuta sprejme Svet zavoda, jih je lahko sprejela direktorica CSD A..

6. Navedeno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Res Zakon o zavodih (ZZ) in Zakon o socialnem varstvu (ZSV), torej poseben zakon, ki velja za CSD A., ne določata postopka imenovanja in izvolitve predstavnikov delavcev v Svet zavoda in njihovega odpoklica, kar pa ne pomeni, da lahko to področje uredi direktor zavoda z navodili.

7. Vlada RS je dne 26. 4. 2018 sprejela Sklep o ustanovitvi Centra za socialno delo v A.. V 7. členu Sklepa so navedeni organi centra, in sicer Svet centra, direktor, Strokovni svet in Svet lokalnih skupnosti. Svet centra je sestavljen iz petih predstavnikov ustanovitelja, dveh predstavnikov delavcev in dveh predstavnikov lokalnih skupnosti. V 8. členu je nadalje določeno, da člane imenujejo ali izvolijo za 4 leta, lahko pa so tudi ponovno izvoljeni. Svet centra sprejema Statut, Akte o notranji organizaciji ter druge splošne akte centra, daje ustanovitelju in direktorju predloge, imenuje in razrešuje direktorja, sklene pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti v razmerju do direktorja. V 11. členu Sklepa o ustanovitvi CSD pa so določene pristojnosti direktorja, in sicer predstavlja ter zastopa center, organizira in vodi strokovno delo centra. V 20. členu statuta je določeno, da Svet centra imenuje in razrešuje direktorja, v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo. V 24. členu Statuta so določene pristojnosti direktorja, ki je med drugim pristojen sprejemati Splošne akte centra, vendar v okviru svojih pristojnosti – organizacije in strokovnega dela centra. Direktor je za svoje delo odgovoren Svetu centra.

8. Glede na navedeno vsekakor ni v pristojnosti direktorja centra, da sprejme Navodilo za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev Sveta centra, torej organa, ki nadzoruje delo direktorja, ki ga imenuje in razrešuje, sklepa z njim pogodbo o zaposlitvi, in kateremu je direktor odgovoren za svoje delo. Zato so utemeljene pritožbene trditve, da ne more biti direktor centra pristojen za določanje načina volitev in odpoklica predstavnikov delavcev v centru, saj bi to pomenilo, da ima dejansko vpliv na nadrejen organ.

9. Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU).

10. Glede na navedeno so pravilne pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica, da so bile storjene nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih rezultatov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila volilna komisija imenovana in sestavljena v skladu z 2. členom Navodil in da je direktorica CSD A. zakonito imenovala predsednika in 2 člana volilne komisije, izmed zaposlenih v CSD A.. Direktorica CSD A. je imenovala volilno komisijo dne 22. 10. 2019, v sestavi B.B. (predsednice), D.D. (člana) in E.E. (članice). Vendar pa direktorica CSD ni bila pristojna imenovati volilno komisijo. Na podlagi 16. člena ZSDU mora Svet delavcev objaviti sklep o razpisu volitev in imenovati volilno komisijo. Na podlagi 20. člena ZSDU so člani volilnih organov in njihovi namestniki lahko le delavci, ki imajo aktivno volilno pravico. Pomočniki direktorja in vodja služb nimajo aktivne volilne pravice in ne morejo biti člani volilnih organov (sodba VDSS Pdp 386/2000 z dne 9. 3. 2000). Direktorica CSD A. pa je v volilno komisijo imenovala D.D., ki je bil pomočnik direktorice. Za začetek postopka odpoklica na podlagi 48. člena ZSDU se postopek odpoklica začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico. Iz zapisnika volilne komisije z dne 8. 11. 2021 je razvidno, da je volilna komisija upoštevala notranji pravni akt "Navodila za volitve predstavnikov v svet centra z dne 18. 10. 2019" in upoštevala, da je bil dosežen prag 5 % za nadaljevanje postopka glasovanja o odpoklicu, kar pa je v nasprotju z 48. členom ZSDU. Na podlagi 50. člena ZSDU je član sveta odpoklican, če je za odpoklic glasovalo večina delavcev, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Za odpoklic predlagatelja je glasovalo 41 % delavcev (ugotovljeno v zapisniku volilne komisije z dne 29. 11. 2021), kar pomeni bistveno kršitev postopka odpoklica.

11. Vse ugotovljene bistvene kršitve postopka volitev (odpoklica) pa so vplivale na zakonitost in pravilnost volitev (odpoklica), zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi predlagatelja in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je zahtevku predlagatelja ugodilo (5. alineja 358. člena ZPP).

12. Sprememba izpodbijane sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka. V skladu s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju, ki je s predlogom uspel, povrniti stroške postopka, odmerjene v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in sicer 900 točk za sestavo tožbe, 600 točk za zastopanje na naroku dne 17. 12. 2021, 40 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja na narok za glavno obravnavo (četrti odstavek 6. člena OT), 50 točk za porabljen čas med zastopanjem (prvi odstavek 6. člena OT) ter 600 točk za zastopanje na naroku 24. 12. 2021, in 50 točk za porabljen čas med zastopanjem na naroku ter 450 točk za vlogo z dne 17. 12. 2021, skupaj 2.690 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 1.614,00 EUR, povečano za 22 % DDV, kar znaša 1.969,08 EUR. Ostalih priglašenih stroškov sodišče predlagatelju ni priznalo, ker zanje ni podlage v OT (pregled listin, pregled odločbe, ugotovitev pravnomočnosti, obvestilo stranki), saj ne gre za potrebne stroške oziroma so stroški že vključeni v sestavi vlog.

13. Ker je predlagatelj uspel v pritožbenem postopku, mu pripadajo tudi stroški pritožbenega postopka v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP, v zvezi s 154. členom ZPP. Pritožbeno sodišče je predlagatelju, skladno z OT priznalo stroške pritožbe v višini 450,00 EUR (750 točk x 0,60 EUR) in 2 % materialnih stroškov, kar skupaj ob upoštevanju 22 % DDV znaša 559,98 EUR.