9. 7. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata 4. julija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cpg 264/2005 z dne 14. 4. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. Ig 03/00557 z dne 13. 10. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje na upnikov predlog izdalo sklep o nadaljevanju postopka zoper pritožnika kot družbenika družbe Sadje V., d. o. o., U. pri U. (v nadaljevanju izbrisana družba), ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – ZFPPod). Pritožnik je proti odločitvi o prekinitvi izvršbe, dovoljene proti izbrisani družbi, in proti odločitvi o nadaljevanju izvršilnega postopka proti njemu vložil pritožbo, proti odločitvi o dovolitvi izvršbe z rubežem in prodajo njegovih premičnih stvari pa ugovor. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom njegovo pritožbo zavrnilo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Trdi, da je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje v celoti, torej glede vseh treh točk izreka, Višje sodišče pa je pritožbo obravnavalo samo glede 1. in 2. točke, s čimer naj bi kršilo pritožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Izpodbijanemu sklepu očita tudi to, da je šele Višje sodišče presojalo, ali je pritožnik v smislu odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02 in OdlUS XI, 211) odgovoren za obveznosti izbrisane družbe, pri tej presoji pa naj bi se Višje sodišče napačno omejilo na dejstvo, da je njegovo ime bilo ob objavi izbrisa objavljeno v Uradnem listu in naj se ne bi opredelilo do obširnih pritožbenih navedb, da pritožnik ni bil aktivni družbenik. Višje sodišče naj se ne bi opredelilo niti do drugih pritožbenih navedb. Proti odločbi Višjega sodišča naj pritožnik ne bi imel pravnega sredstva. Pritožnik trdi, da mu tudi sodišče prve stopnje ni dalo možnosti izreči se o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper njega in dokazovati, da ni bil aktivni družbenik. Pritožnik se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-351/04 in Up-357/03 z dne 20. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 96/05).

B.

3.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) z očitki, da se ni mogel izjaviti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ter z očitki, da Višje sodišče ni v celoti odločilo o njegovi pritožbi, da se ni izreklo o številnih njegovih trditvah in dokazih in da nima pravnega sredstva zoper odločitev Višjega sodišča o prehodu obveznosti.

4.Ustavno skladnost četrtega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) glede subjektivne spremembe v izvršilnem postopku na pasivni strani je Ustavno sodišče presojalo v odločbi št. U-I-351/04 in Up-357/03. V tej odločbi je štelo, da je za spoštovanje dolžnikovih pravic iz 22. člena Ustave in 25. člena Ustave ključnega pomena, da ima novi dolžnik možnost že v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljati razloge, s katerimi nasprotuje prehodu obveznosti nanj in da ima procesna jamstva, enakovredna tistim, ki jih ima dolžnik, ko ugovarja zoper sklep o izvršbi. Ker je v omenjeni odločbi Ustavno sodišče zgolj ugotovilo neskladje z Ustavo četrtega odstavka 24. člena ZIZ, je do odprave tega neskladja tudi določilo način izvršitve te odločbe, v skladu s katerim so bila dolžna sodišča pri odločanju o nadaljevanju prekinjenega postopka novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji. Zato so novim dolžnikom skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka morala vročati sklepe o izvršbi, ki se glasijo na prvotne dolžnike. Če pa je novi dolžnik ugovarjal prehodu obveznosti, je moralo sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, o tem ugovoru odločiti na prvi stopnji s sklepom, zoper katerega je imel novi dolžnik možnost pritožbe na Višje sodišče. Zakonodajalec je neskladje z Ustavo odpravil s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 17/06 – ZIZ-C), s katerim je bil v 24. člen ZIZ dodan nov peti odstavek, ki se glasi: "Sodišče dolžniku iz prejšnjega odstavka vroči sklep o izvršbi." ZIZ-C je začel veljati 4. 3. 2006, torej pred izdajo s to ustavno pritožbo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o nadaljevanju izvršilnega postopka. Vendar je bilo sodišče že od učinkovanja odločbe Ustavnega sodišče dalje dolžno ravnati v skladu s predpisanim načinom izvršitve.

5.V obravnavani zadevi ni mogoče pritrditi pritožniku, da je v sodnem postopku prišlo do kršitve človekovih pravic. Iz izpodbijanih sklepov namreč izhaja, da sodišči o prehodu obveznosti izbrisane družbe nanj sploh še nista odločali. Že sodišče prve stopnje je namreč v pravnem pouku svojega sklepa navedlo, da se lahko zoper 1. in 2. točko izreka pritožnik pritoži (odločitev o prekinitvi izvršbe zoper izbrisano družbo in procesno-tehnična odločitev o nadaljevanju izvršbe zoper pritožnika), proti 3. točki izreka, s katero se dovoli izvršba na premičnine pritožnika, pa je dovoljen ugovor. Višje sodišče je zato odločalo le o tistem vsebinskem delu sicer enotne vloge pritožnika, za katerega je štelo, da je pritožba. Pri tem je v s pritožbo izpodbijanem delu potrdilo sklep prve stopnje, v obrazložitvi pa je pojasnilo, da bo o ugovoru novega dolžnika odločalo sodišče prve stopnje. Višje sodišče se je pri reševanju pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka omejilo na vprašanja, ki so za pritožbo zoper tak sklep pomembna in ki jih je treba rešiti, če naj se izvršba po izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra formalno nadaljuje, pri čemer rešitev teh vprašanj še ne pomeni dokončne ugotovitve, da obstaja kakšen družbenik, na katerega so obveznosti prešle. Tu gre zlasti za ugotovitev, da je gospodarska družba res bila izbrisana iz sodnega registra in da je upnikov predlog za nadaljevanje postopka proti novemu dolžniku pravočasen. Nista pa v tej fazi sodišči prve in druge stopnje razpravljali in odločali o prehodu obveznosti izbrisane družbe na pritožnika oziroma o tem, ali je pritožnik pasivni ali aktivni družbenik. Ko pritožnik očita Višjemu sodišču, da o "pritožbi" ni odločalo v celoti, prezre, da je svojo vlogo z dne 26. 10. 2005 sam naslovil "pritožba in ugovor" in da Višje sodišče v skladu z načelom kontradiktornosti povsem upravičeno ni odločalo o argumentih iz te vloge, ki pomenijo pritožnikov ugovor in o katerih mora odločiti sodišče prve stopnje. Predvsem Višje sodišče v izpodbijanem sklepu ni odločalo o sklopu argumentov, s katerimi je pritožnik dokazoval, da je bil pasivni družbenik.

6.Zato pritožniku z izpodbijanima sklepoma nista bili kršeni pravica do izjave in pravica do pravnega sredstva iz 22. in 25. člena Ustave. Prav tako pa mu s tem, ker Višje sodišče ni odločalo o pravilnosti in zakonitosti 3. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 13. 10. 2005, ni bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Sodišče je namreč prav s stališčem, da je zoper to točko izreka mogoč ugovor, o katerem mora odločati sodišče prve stopnje, vzpostavilo dvostopenjskost odločanja, ki varuje domnevno kršene ustavne pravice pritožnika.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger