Jedro

Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev.

Izrek

Pritožbama zagovornikov se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadeva temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sledilo predlogu ODT z dne 15. 3. 2019 za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo predhodno že odrejeno z v izreku citiranimi odločbami prvega sodišča tako, da se začasno zavarovanje zahtevka podaljša za šest mesecev, to je do vključno 17. 11. 2019, pri čemer je vsem trem obdolžencem prepovedalo (-) razpolaganje s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi do višine 107.486,16 EUR na njihovih transakcijskih računih (razen prejemkov, ki so na podlagi člena 101 ZIZ izvzeti iz izvršbe in ob upoštevanju omejitev izvršbe na podlagi člena 102 istega zakona), (-) obt. N. M. in obt. K. M. razpolaganje z njunima solastniškima deležema na stanovanju št. 13 v 4. etaži, večstanovanjske stavbe z naslovom C. ... s tem, da se takšno razpolaganje zaznamuje v zemljiško knjigo z vpisom zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, obt. K. M. pa še odtujitev in obremenitev njegove nepremičnine in sicer njegovega solastniškega deleža na garažnem objektu, stoječem na parc. št. 947 k.o. ..., katere lastnik je do celote in se tudi taka prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi z vpisom zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, (-) istočasno je obt. N. M. prepovedalo odtujitev in obremenitev vozila znamke Ford Fiesta, reg. št. CE ..., katerega lastnica je obdolženka, (-) odtujitev in obremenitev vozila znamke Opel Corsa, reg. št. CE ... pa je prepovedalo tudi obt. P. M. ter obe navedeni prepovedi razpolaganja z vozilom sklenilo vpisati v register vozil - uradno evidenco pri UE V. 2. Takšni odločitvi prvega sodišča nasprotujeta obt. K. M. in obd. P. M., ki sta vložila pravočasni pritožbi po svojih zagovornikih. Oba uveljavljata pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona, pritožba obt. P. M. pa uveljavlja še pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Oba pritožnika predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se pritožbama ugodi in se predlogu za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ne ugodi, podredno pa, da se napadeni sklep razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v novo odločanje.

3. Odgovor na pritožbi ni bil vložen.

4. Obe pritožbi sta utemeljeni.

K pritožbi zagovornika obt. K. M.:

5. Ne drži pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razlogi prvega sodišča o tem, zakaj izjava obrambe v tem delu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka ni utemeljena. Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu (točka 3) zadostno pojasnilo, da je bil predlog ODT za podaljšanje začasnega zavarovanja poslan v odgovor vsem obdolžencem in njihovim zagovornikom, da pa je do izteka roka podal izjavo samo zagovornik obt. K. M., ki je v svojem zagovoru pojasnil, da iz obtožnice ni razvidno, na katere ukrepe se podaljšanje nanaša, zato je predlogu ODT, ki naj ne bi bil dovolj konkretiziran tudi nasprotoval, posebej iz razloga, ker iz njega ni razvidno, za kakšen znesek se predlaga podaljšanje zavarovanja, izpostavil pa je še, da glede na očitek obtožbe za znesek 10.845,12 EUR se temu obdolžencu tudi neutemeljeno prepoveduje razpolaganje nad tem zneskom.

6. Prav tako v nadaljevanju ni utemeljen pritožbeni očitek v smeri, da predlog ODT za podaljšanje začasnega zavarovanja ni dovolj konkretiziran in da iz njega ne izhaja, kateri ukrepi se predlagajo za podaljšanje, s čemer pritožba uveljavlja pritožbeni razlog iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP.

7. Iz izpodbijanega sklepa namreč skladno s spisovnim gradivom izhaja, da je državni tožilec v predmetni kazenski zadevi 15. 3. 2019 (prejem sodišča 2. 4. 2019) vložil obtožnico zoper vse tri obtožence zaradi storitve uvodoma očitanega kaznivega dejanja in je hkrati predlagal (točka 6 izreka obtožnega akta) na podlagi prvega odstavka člena 502.c ZKP in četrtega odstavka člena 502.b istega zakona podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pridobljene z očitanim kaznivim dejanjem, ki ga je prvo sodišče zoper vse tri obtožence že odredilo s sklepom prvega sodišča tekom preiskave z odločbo opr. št. I Kpr 25796/2017 z dne 17. 5. 2018 ter je bilo zoper obt. K. M. delno odpravljeno s sklepom I Kpr 25796/2017 z dne 28. 5. 2018 za čas šestih mesecev. Takšen predlog je ponovljen v obrazložitvi vloženega obtožnega akta, kjer se je državni tožilec v izogib ponavljanju v celoti skliceval na že podano obrazložitev iz prvotnega predloga za odreditev začasnega zavarovanja z dne 30. 3. 2018 in na obrazložitev zahteve za preiskavo z dne 30. 3. 2018 ter predloga za podaljšanje zavarovanja z dne 9. 8. 2018, dne 9. 11. 2018 in 6. 2. 2019, kjer se je skliceval že na vse predhodno ugotovljene okoliščine, ki narekujejo odredbo ukrepa po členu 502 ZKP ter na obstoj utemeljenega suma, da so vsi trije obtoženci storili očitano kaznivo dejanje, hkrati pa je v prej navedenih predlogih bilo tudi konkretizirano premoženje vseh treh obtožencev in stališče glede sorazmernosti predlaganega zavarovanja. Drži sicer navedba v pritožbi, da znova podan predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja ob hkratni vložitvi obtožnega akta ni bil posebej konkretiziran, vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča povsem zadostuje sklicevanje državnega tožilca že na predhodno podane predloge za začasno zavarovanje, saj se tako, kot predlagatelj izrecno izpostavlja, v času podaje novega predloga za podaljšanje tega ukrepa niso spremenile okoliščine glede obsega premoženja vseh treh obtožencev, niti glede ostalih pogojev, ki jih narekuje določba člena 502 ZKP, zato vnovično ponavljanje vseh dejstev in okoliščin, ki utemeljujejo izrek predlaganega ukrepa, ni bilo potrebno in zadostuje že sklicevanje na predhodne obrazložitve v predlogih za podaljšanje začasnega zavarovanja, zato pritožbeni očitek o nekonkretiziranosti takega predloga s strani ODT ni utemeljen, zaradi česar tudi ni podana bistvena kršitev določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP.

8. Ni pa mogoče odreči utemeljenosti pritožbenim navedbam v smeri, da ni podanih v napadenem sklepu jasnih razlogov glede višine zneska zavarovanja za obt. K. M., ker iz razlogov prvega sodišča izhaja zgolj zapis, da je utemeljena višina zavarovanja, ki pa je bistveno višja od višine zneska očitane protipravno premoženjske koristi, saj iz obtožnice izhaja, da se obt. K. M. očita pridobitev protipravno premoženjske koristi v višini 10.845,12 EUR, medtem, ko se mu z napadenim sklepom prepoveduje razpolaganje z denarnimi sredstvi na njegovih TRR do višine 107.486,16 EUR, kar je 10 x višji denarni znesek, istočasno pa se mu prepoveduje še odtujitev in obremenitev njegovih nepremičnin, glede katerih vrednost iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, saj je vrednost njegovega lastniškega in solastniškega deleža doslej neugotovljena in ne more biti predmet zavarovanja, zato bi po mnenju obrambe začasno zavarovanje bilo mogoče skrčiti zgolj na eno sredstvo in sicer do višine protipravne očitane premoženjske koristi v višini 10.845,12 EUR.

9. Prav ima pritožba, da iz obtožnega akta izhaja, da naj bi obt. N. M. iz družbe P. d.o.o. protipravno neposredno nakazala na TRR obt. K. M., ki naj bi na ta način dal na razpolago svoj TRR, odprt pri banki N. d.d. znesek 10.845,12 EUR, medtem, ko se začasno zavarovanje, ki je z izpodbijanim sklepom podaljšano še do vključno 17. 11. 2019 nanaša na prepoved razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi do skupne višine 107.486,16 EUR, kar je bistveno več od zneska, ki naj bi ga obt. K. M. z očitanim kaznivim dejanjem tudi pridobil. Skladno s členom 502 ZKP sodišče takrat, kadar prihaja v poštev odvzem premoženjske koristi po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek, odredi začasno zavarovanje zahtevka (ki se lahko odredi že tudi v predkazenskem postopku) na predlog državnega tožilca izključno iz razloga, da se storilcu, ki neposredno ali posredno pridobi premoženjsko korist z izvršitvijo kaznivega dejanja, le-ta v primeru, da je spoznan za krivega, odvzame in se na ta način zagotovi, da pride do poplačila ali oškodovanec, ki v postopku priglasi premoženjskopravni zahtevek, oziroma, da se odvzame premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem.

10. Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev. Ker je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izpodbijani sklep zaradi nasprotja med višino o protipravno pridobljeni premoženjski koristi za obt. K. M. in skupno višino prepovedi razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi terjatvami na njegovih TRR (do višine 107.486,16 EUR) ter zaradi nepojasnjenih vrednosti nepremičnin, ki prav tako presegajo višino očitane protipravno pridobljene premoženjske koristi, obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP, je bilo potrebno v tem delu pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi zakonskega pooblastila iz tretjega odstavka člena 402 ZKP razveljaviti in vrniti zadevo prvemu sodišču v novo odločanje.

K pritožbi zagovornice obt. P. M.:

11. Pritožba sicer pravilno in natančno povzema zakonske določbe, iz katerih izhajajo predpostavke za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja ob vložitvi obtožnice. Vendar pa v nadaljevanju v zavzemanju za ugotovitev bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP neutemeljeno napada razloge prvega sodišča glede izkazanosti utemeljenega suma, obstoj katerega prvo sodišče po stališču pritožbe ni preizkusilo in je le pavšalno navedlo, da utemeljen sum izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave. V času odločanja o podaljšanju predlaganega ukrepa se prvo sodišče glede obstoja utemeljenega suma v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni oprlo le na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave opr. št. Kpr 25796/2017, temveč tudi na izpovedi v preiskavi zaslišanih prič D. V., J. V., D. V., M. K., I. K., M. D. in J. J., ki so vse opisale vlogo obt. N. M. v oškodovani družbi P. d.o.o. v času storitve očitanega kaznivega dejanja in njena pooblastila v zvezi s finančnimi transakcijami, prav tako pa tudi na zaključke izvedenca za forenzično preiskovanje gospodarskega poslovanja dr. I. K. in po prepričanju pritožbenega sodišča sprejelo prepričljive zaključke o obstoju utemeljenega suma. Pritožbeno sodišče pa ob tem še ugotavlja, da pa spisovno gradivo izkazuje, da je po izdaji izpodbijanega sklepa vložena obtožnica v predmetni kazenski zadevi z odločitvijo izvenobravnavnega senata prvostopnega sodišča postala pravnomočna (sklep opr. št. II Ks 25796/2017 z dne 20. 7. 2019), zato očitek o neobstoju razlogov za utemeljen sum, s čemer pritožba neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP, ni utemeljen.

12. V nadaljevanju pa pritožba utemeljeno napada tisti del v izpodbijanem sklepu, ko je vrednost premoženja, na katerem je z izpodbijanim sklepom podaljšan ukrep začasnega zavarovanja, bistveno višja od v obtožnici ter v izreku izpodbijanega sklepa očitane premoženjske koristi obtoženki, ki znaša 7.469,00 EUR, prvo sodišče pa je prepovedalo z izdajo ukrepa razpolaganje obtoženki s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi do skupne višine 107.486,16 EUR na njenem transakcijskem računu, istočasno pa ji je prepovedalo še odtujitev in obremenitev vozila, katerega lastnica je.

13. Na identične pritožbene navedbe je v zvezi z razhajanjem med očitkom glede protipravno pridobljene premoženjske koristi in prepovedjo glede višine razpolaganja z denarnimi sredstvi in ostalim premoženjem pritožbeno sodišče odgovorilo že v zvezi s pritožbo zagovornika obt. K. M. v tem sklepu in v izogib ponavljanju napotuje na tamkajšnjo razlago s poudarkom, da ima pritožba prav, da v konkretnem primeru razlogi prvega sodišča v točki 9) v izpodbijanem sklepu ne prepričajo, saj prvo sodišče ni ugotavljalo niti višine stanja na transakcijskem računu obtoženke, ob dejstvu, da naj bi obdolženka na svoja TRR prejela neupravičeno 7.469,12 EUR, sodišče pa ji je prepovedalo razpolaganje s trenutnim in bodočimi denarnimi sredstvi do skupne višine 107.486,16 EUR. Zato ima pritožba prav, da so razlogi v izpodbijanem sklepu glede sorazmernosti med premoženjsko koristijo in vrednostjo zavarovanega premoženja obtoženke pomanjkljivi in da gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar je izpodbijani sklep tudi v tem delu obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP.

14. Utemeljenosti pa ni mogoče odreči niti pritožbenim navedbam v smeri, da je bila obtoženka v času začetka izvrševanja kaznivega dejanja še mladoletna, postopek pa se ni vodil po določbah glede mladoletnikov (XVII. Poglavje ZKP). Iz uvoda vložene obtožnice izhaja, da je obt. P. M., rojena ..., v obtožnici pa je naveden čas izvršitve očitanega kaznivega dejanja od 2. 1. 2013 do 5. 9. 2016, zato ni nobenega dvoma o tem, da začetek izvrševanja očitanega kaznivega dejanja sega v čas, ko je bila imenovana obtoženka še mladoletna (mlajša mladoletnica), spisovno gradivo pa tudi izkazuje, da se je celoten kazenski postopek vodil po določbah ZKP, ki veljajo za polnoletne storilce kaznivega dejanja, izvrševanje očitanega kaznivega dejanja (5. 9. 2016) pa se je zaključilo v času, ko je obtoženka postala polnoletna, zaradi česar je prišlo do izvedbe enotnega postopka (drugi odstavek člena 456 ZKP).

15. Ker sta obe pritožbi glede uveljavljanja pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP, kar zadeva razloge o sorazmernosti odrejenega ukrepa v izpodbijanem sklepu in nasprotja med izrekom in obrazložitvijo sklepa utemeljeni, je bilo potrebno obema pritožbama ugoditi in na podlagi zakonskega pooblastila iz tretjega odstavka člena 402 ZKP sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo prvemu sodišču v novo odločanje.

16. V ponovljenem postopku bo moralo pritožbeno sodišče znova proučiti utemeljenost tožilčevega predloga za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pri čemer se bo moralo v zvezi z ugotavljanjem obstoja sorazmernosti tako izrečenega ukrepa obema obtožencema osredotočiti na očitke obema v vloženi (in sedaj že pravnomočni) obtožnici glede višine s strani obeh obtožencev pridobljene protipravne premoženjske koristi in nato presoditi, do kakšne višine se lahko obema obtožencema prepove razpolaganje z njunimi denarnimi sredstvi na njunih transakcijskih računih, oziroma ali v obravnavanem primeru glede na višino protipravno pridobljene premoženjske koristi pri obd. K. M. pride v poštev tudi prepoved odtujitve in obremenitve njegovih nepremičnin, kar mora biti razvidno iz izreka sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in kar je doslej v izpodbijanem sklepu izostalo.

17. Glede obd. P. M. pa bo moralo tako, kot utemeljeno izpostavlja tudi pritožba glede na dosedanji tek tega kazenskega postopka, ko se obdolženki očita izvrševanje kaznivega dejanja tudi za čas, ko naj bi bila še mladoletna, natančno ugotoviti, v katerem času naj bi se zgodile transakcije denarnih sredstev iz poslovnega računa družbe P. d.o.o. na njena na dva TRR in v kakšnem obsegu, saj to iz izreka vloženega obtožnega akta sploh ni razvidno, zato je v tem delu obtožnica nerazumljiva, saj iz tenorja le-te izhaja zgolj očitek, da je obd. P. M. dala na razpolago svoji materi N. M. svoj TRR za prenos nakazil v višini 7.469,00 EUR brez natančne časovne opredelitve in specifikacije posameznih transakcij, kar bo v nadaljevanju terjalo ustrezno angažiranost vložnika obtožnega akta, zlasti iz razloga, ker se je izvrševanje tega kaznivega dejanja začelo v času, ko je bila obtoženka še mladoletna, zaključilo pa po več kot treh letih v času, ko je obtoženka postala že polnoletna.

18. Le tako dopolnjen postopek pred sodiščem prve stopnje z ustrezno opredelitvijo do sorazmernosti predlaganega ukrepa s strani državnega tožilca in z natančno opredelitvijo vrednosti premoženja, na katerem se odreja takšen ukrep, bo lahko podlaga za vnovično odločanje o utemeljenosti predloga državnega tožilca z dne 15. 3. 2019 za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.