Jedro

Tožnik je po istem pooblaščencu 24. 3. 2022 že vložil tožbo z enakim tožbenim zahtevkom, kakor v obravnavani zadevi. Tožba tožnika je bila vročena toženki dne 28. 4. 2022. Tega dne je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca (prvi odstavek 189. člena ZPP), ki je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost tožbe. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi. Ker je o isti zadevi postopek že v teku, kar predstavlja oviro za ponovno vložitev tožbe, je potrebno kasnejšo tožbo zavreči.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski davčni organ odločil, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, ki na dan 3. 5. 2021 znaša: glavnica 56.910,56 EUR, zamudne obresti 44.223,19 EUR in stroški davčne izvršbe 50,00 EUR, skupaj 101.183,75 EUR. Davčna izvršba se opravi z rubežem, cenitvijo in s prodajo premičnin, ki so v lasti oziroma posesti tožnika in se nahajajo kjerkoli, predvsem pa na naslovu tožnika.

2. Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo. V tožbi se sklicuje na 125. in 126. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in opozarja na zastaranje določenih obveznosti. Sodišču predlaga, da sklep št. DT 4934-15955/2021 z dne 3. 5. 2022 razveljavi in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je prvostopenjski davčni organ s sklepom DT 4934-15955/2021-15 z dne 10. 2. 2022 zavrnil tožnikovo zahtevo za delno ustavitev postopka davčne izvršbe. Prereka tožbene navedbe in dodatno pojasnjuje, da izterjava obveznosti ni zastarala. Nad tožnikom je bil 15. 7. 2016 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 22. 11. 2019. Upoštevaje 131. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, je bil za čas trajanja postopka osebnega stečaja zadržano zastaranje pravice do izterjave, zastaranje se je nadaljevalo šele, ko je bil postopek osebnega stečaja pravnomočno končan.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Sodišče uvodoma ugotavlja, da kljub temu, da toženka v odgovoru na tožbo zapiše, da je v odgovor prejela tožbo tožnika zoper odločbo Finančne uprave RS št. DT 4934-15955/2021-15 z dne 10. 2. 2022 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT 499-29-126/2022 z dne 20. 1. 2023, navedeno ne drži. Iz tožbe in tožbenega zahtevka je namreč jasno razvidno, da je izpodbijan sklep o davčni izvršbi na premičnine Finančne uprave RS št. DT 4934-15955/2021 z dne 3. 5. 2022. 6. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Na podlagi tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se v primeru, dokler teče pravda, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi subjekti. Če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. Na podlagi četrtega odstavka 189. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku.

7. V okviru predhodnega preizkusa obravnavane tožbe je sodišče ugotovilo, da je tožnik po istem pooblaščencu 24. 3. 2022 že vložil tožbo z enakim tožbenim zahtevkom, kakor v obravnavani zadevi. Zadeva se vodi pod opr. št. I U 363/2022. Iz podatkov tega spisa je razvidno, da je bila tožba tožnika vročena toženki dne 28. 4. 2022. Tega dne je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca (prvi odstavek 189. člena ZPP), ki je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost tožbe. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi. Ker je o isti zadevi postopek že v teku, kar predstavlja oviro za ponovno vložitev tožbe, je potrebno kasnejšo tožbo ob uporabi 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavreči, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Na podlagi prvega odstavka 274. člena v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sklep o zavrženju tožbe izdala sodnica poročevalka.

9. Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.