Jedro

14.Pojasnjuje še, da na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela upravnega akta ne vplivajo tožbene navedbe v zvezi z izpolnjevanjem materialnega pogoja za dodelitev BPP. Toženka svoje odločitve o zavrnitvi tožnikove prošnje ni utemeljila na tej pravni podlagi in v zvezi s tem ni ugotavljala dejanskega stanja. Ob upoštevanju stališča, da morata biti kumulativno izpolnjena tako materialni kot tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP, in dejstva, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj, se toženka ni bila dolžna opredeliti do materialnega pogoja. Odločitev tožene stranke torej ne temelji na razlogih v zvezi z (ne)izpolnjevanjem materialnega pogoja, zato s tem povezane tožbene navedbe niso pravno pomembne za obravnavano zadevo.

Kazenski postopek, ki teče zoper tožnika, pred sodiščem prve stopnje še ni zaključen. Tožnik teh ugotovitev toženke ni prerekal, zato se štejejo za priznana in jih ni treba posebej dokazovati. Ob takem stanju stvari pa je toženka tudi pravilno zaključila, da ni izpolnjen objektivni pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, v zvezi s pritožbo zoper končno odločitev v obravnavanem kazenskem postopku.

Izrek

15.V zvezi s tožnikovimi navedbami o kršitvi ustavnih pravic pa je treba pojasniti, da je Vrhovno sodišče že večkrat sprejelo stališče (med drugim v sodbi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022), da je namen BPP po ZBPP upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tudi Ustavno sodišče je pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (npr. odločba U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014). Brezplačna pravna pomoč je institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva za varstvo njihovih pravic ali pravnih koristi oziroma obveznosti. Pri presoji pa je Ustavno sodišče upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Z brezplačno pravno pomočjo se zagotovi enak dostop do sodnega varstva tistim osebam, ki si ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči glede na svoj gmotni položaj. Enakopravnost iz prvega odstavka 1. člena ZBPP se torej nanaša na zagotavljanje sodnega varstva vsem enako, ne glede na njihov socialni položaj.

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

16.Glede na povedano je tožba zoper izpodbijano odločbo neutemeljena in jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 je odločilo brez glavne obravnave. V zadevi je namreč razpisalo narok, ki pa se ga ni udeležila nobena od strank upravnega spora.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep in odločba

K točki II. izreka

1.Z izpodbijanim sklepom in odločbo je toženka združila postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zadevah Bpp 270/2024 in 271/2024 v en postopek, ki se vodi pod številko Bpp 270/2024 (I. točka izreka); zavrgla je tožnikovo prošnjo in prošnjo A. A. (v nadaljevanju prosilka) za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu z opravilno številko II K 14287/2021 (II. točka izreka); zavrgla prošnjo prosilke za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje v zvezi s kazenskim postopkom Okrožnega sodišča v Novem mestu z opravilno številko II K 14287/2021 (III. točka izreka) ter zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje v kazenski zadevi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu v zadevi II K 14287/2021 (IV. točka izreka).

2.Iz obrazložitve akta izhaja, da sta bili prošnji prosilke in tožnika za postopek pred sodiščem prve stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 14287/2021 zavrženi na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Obema je že bila dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v tem postopku, in sicer tožniku z odločbo Bpp 285/2022 z dne 24. 5. 2022, prosilki pa z odločbo 219/2022 z dne 21. 2. 2022. Toženka je na isti pravni podlagi zavrgla tudi prošnjo prosilke za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v kazenskem postopku v zvezi z zadevo II K 14287/2021 Okrožnega sodišča v Novem mestu, saj ji je bila v tej kazenski zadevi z odločbo toženke Bpp 219/2022 z dne 21. 4. 2022 dodeljena redna BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje.

17.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi ali tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

3.V zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 14287/2021, je toženka ugotovila, da ta postopek še vedno teče pred sodiščem prve stopnje in da še ni zaključen. Tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje je tako vložena prezgodaj. V trenutku, ko postopek pred sodiščem prve stopnje še ni zaključen, namreč ni jasno, ali bo potrebna BPP za postopek pred sodiščem druge stopnje. Kazenski postopek se lahko zaključi z oprostitvijo obdolženca, ustavitvijo kazenskega postopka ali pa odstopom od pregona državnega tožilstva. V teh primerih BPP za postopek pred sodiščem druge stopnje ni potrebna, če bo izdana obsodilna sodba, pa ima tožnik možnost vložiti novo prošnjo za dodelitev BPP.

4.Glede tožnikove prošnje za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi dokaznih predlogov v kazenskem postopku II K 14287/2021, je toženka ugotovila, da se preiskovalna sodnica ni strinjala s predlogoma državnega tožilstva, zato je o njuni zavrnitvi odločal senat iz šestega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Odločil je s sklepom II Ks 14287/2021 z dne 29. 9. 2023. Zoper ta sklep v skladu z drugim odstavkom 399. člena ZKP ni pritožbe. Tožnik jo je vseeno vložil, a jo je Okrožno sodišče v Novem mestu zavrglo s sklepom II Kpr 14287/2021 z dne 19. 1. 2024, zoper katerega je dopustna pritožba na Višje sodišče v Ljubljani. Toženka je ugotovila, da je tožnikova pritožba zoper navedeni sklep sicer dopustna, a ne bo uspešna, saj pritožba zoper sklep zunajobravnavnega senata z dne 29. 9. 2023, ni dovoljena. Tožnik torej nima verjetnih izgledov za uspeh, zato ni izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in je treba tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti kot neutemeljeno.

-------------------------------

Tožba

Vrhovno sodišče v navedeni zadevi stališče utemeljuje na dejstvu, da tožbeni predlog ni tožbeni zahtevek v smislu prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o katerem odloča sodišče samo v sporu polne jurisdikcije oziroma pri odločanju o adhezijskem zahtevku.

5.Zoper izpodbijani upravni akt tožnik vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, da naj izpodbijano odločbo v II. in III. točki izreka odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP za prvi pravni nasvet in za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred sodiščem prve in druge stopnje ter za oprostitev stroškov sodnega postopka. Za izvajalca naj določi odvetnika D. D. Podrejeno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek. Priglaša stroške tega upravnega spora.

6.Tožnik v tožbi navaja, da je toženka zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP za kazenski postopek II K 14287/2021 pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. V prošnji je pojasnil, da je treba vložiti pritožbo zoper sklepe o zavrnitvi izvedbe dokazov, ki so bili izdani med preiskavo, in zoper sodbo. Gre za zapleten kazenski postopek, v katerem je bilo zaslišanih več kot 30 prič in vloženih več dokaznih predlogov, pri čemer mu grozi visoka kazen, zato potrebuje odvetnika v postopku in BPP za postopek pred sodiščem prve in druge stopnje. Trdi, da je oče štirih otrok. Citira 13. in 14. člen ZBPP ter 27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Navaja, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana od 1. 6. 2021 dalje ne sme presegati 900,10 EUR in da so do BPP upravičeni vsi, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 900,00 EUR in katerih premoženje, ki se upošteva, ne dosega ali presega 18.482,40 EUR. Če mu ne bo odobren BPP, bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje. Bil je diskriminiran zaradi svojega stanu in je diskriminiran v primerjavi z upravičenci do BPP, ki jim je dodeljena BPP in se jim ne upoštevajo dohodki iz naslova otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. S tem mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

Glej 11. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022.

7.Toženka na tožbo odgovarja, da se tožnikova tožba nanaša na kazenski postopek Okrožnega sodišča v Novem mestu v zadevi II K 14287/2021. Iz tožbenih navedb ni razvidno, zoper katere sklepe je treba vložiti pritožbo. V zvezi s tožbenimi trditvami o vložitvi pritožbe zoper končno sodbo navaja, da je tožnikova prošnja preuranjena, saj končna sodba še ni bila izdana. Meni, da niso izkazane tožnikove trditve o zahtevnosti zadeve v kazenskem postopku in številu zaslišanih prič. Dokazno breme je na tožniku. V nadaljevanju povzema ugotovitve iz izpodbijanega sklepa in odločbe. Predlaga zavrnitev tožbe in priglaša stroške postopka.

Presoja sodišča

Zveza:

K točki I. izreka

8.Tožba ni utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1

9.V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče upravni akt presoja v mejah tožbenega predloga, ni pa vezano na tožbene razloge, kot jih opredeljuje 27. člen ZUS-1. Vrhovno sodišče je v zadevi I Up 295/2016 z dne 7. 12. 2016 že izreklo, da tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravi akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja. Tožnik v uvodu tožbe in tožbenem zahtevku sicer navaja, da izpodbija II. in III. točko izreka izpodbijanega upravnega akta, vendar je iz vsebinskega dela tožbenih navedb razvidno, da vlaga tožbo zoper IV. točko izreka. Zato je sodišče presojalo odločitev toženke iz te (IV.) točke izreka, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zvezi s kazenskim postopkom, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu v zadevi II K 14287/2021.

10.Ob tem pojasnjuje, da razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena ZUS-1). Tožnik je torej tisti, ki s tožbenimi navedbami začrta obseg sodne presoje o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Pridruženi dokumenti:*

11.V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč). Drugi (objektivni) pogoj pa je urejen v 24. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: (-) zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in; (-) da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da se BPP dodeli, če prosilec za BPP izpolnjuje tako materialni (finančni) pogoj kot tudi objektivni (vsebinski) pogoj. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Če kateri koli od navedenih pogojev ni izpolnjen, je prošnjo za dodelitev BPP treba zavrniti.

12.Toženka je ugotovila, da obravnavani kazenski postopek, ki teče zoper tožnika, pred sodiščem prve stopnje še ni zaključen. Tožnik teh ugotovitev toženke ni prerekal, zato se štejejo za priznana in jih ni treba posebej dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ob takem stanju stvari pa je toženka tudi pravilno zaključila, da ni izpolnjen objektivni pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, v zvezi s pritožbo zoper končno odločitev v obravnavanem kazenskem postopku. V tem delu je namreč tožnikova prošnja očitno nerazumna v času odločanja o dodelitvi BPP.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

13.Tožnik se v tožbi ne sooči z zaključki toženke o tem, da ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP za pritožbo zoper sklep sodišča II Kpr 14287/2021 z dne 19. 1. 2024. Glede tega sploh ne navede nobenega proti argumenta (le posplošeno navede, da je treba vložiti pritožbo zoper nekaj sklepov, izdanih med preiskavo v obravnavani kazenski zadevi, česar pa ne konkretizira in sodišče teh tožbenih trditev ne more niti preizkusiti). Razlogi toženke glede očitnih izgledov za (ne)uspeh s pritožbo zoper navedeni sklep so tudi po oceni sodišča pravilni in izhajajo iz 8. do 15. točke obrazložitve izpodbijanega upravnega akta. Sodišče se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 zato nanje v celoti sklicuje.