Jedro

Brezposelnost ne privede do avtomatične zakonske oprostitve plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 4.9.2012 zavrnilo: tožničin ugovor z dne 9.7.2012 zoper plačilni nalog z dne 21.6.2012 (točka I izreka) tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 9.7.2012 (točka II izreka).

2. V pravočasno vloženi pritožbi zoper omenjeni sklep tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zaradi brezposelnosti v skladu s petim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) oprosti plačila sodnih taks. Odločitev o zavrnitvi njenega ugovora zoper plačilni nalog naj ne bi imela podlage v veljavnem zakonu. Ker sodniki sodijo na podlagi ustave in zakona, naj bi bilo sklicevanje sodišča prve stopnje na to, da je bil njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravnomočno zavrnjen, v celoti nepravilno (nezakonito). V nadaljevanju pritožnica navaja, da naj bi bila brezposelnost v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1 razlog za taksno oprostitev in da se v takem primeru premoženjsko stanje predlagatelja (kot tudi družinskih članov, ki jih tožnica nima) ne ugotavlja. Poudarja, da je bila odpuščena iz krivdnega razloga in da ne prejema nadomestila iz naslova brezposelnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo 34.a člena ZST-1 je moč zoper plačilni nalog ugovor vložiti, če je bila taksa že plačana ali je bila odmerjena napačno. Ker je bil, kot je to v izpodbijanem sklepu upravičeno opozorilo že sodišče prve stopnje, tožničin v tožbi podan predlog za odlog plačila sodnih taks pravnomočno zavrnjen (1) in ker je bila sodna taksa v skladu s tar. št. 1111 ZST-1(2) pravilno odmerjena, je odločitev o zavrnitvi ugovora v celoti utemeljena. Tožnica v obravnavani pritožbi ne navaja, da bi bila taksa napačno odmerjena, medtem ko njenim povsem splošnim trditvam o tem, da izpodbijana odločitev nima podlage v veljavnem zakonu, ni moč slediti. Sodišče prve stopnje je nadalje upravičeno zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 9.7.2012, to svojo odločitev pa tudi prepričljivo obrazložilo. Pritožničino navajanje, da brezposelnost privede do avtomatične zakonske oprostitve plačila sodnih taks, je napačno. Predlagatelj je dolžan tudi v takem primeru izkazati premoženjsko stanje,(3) zaradi katerega naj bi bil upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. To pa je dolžan v prvi vrsti izkazati z navedbami oziroma predložitvijo (v celoti) izpolnjene izjave o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu). Iz njegovih navedb (izpolnitvijo vseh rubrik izjave) mora biti torej razvidno, da je njegovo premoženjsko stanje takšno, da je upravičen do oprostitve (odloga, obročnega) plačila sodnih taks. Če teh navedb ne poda oziroma jih ne poda glede vseh v obrazcu izjave predvidenih rubrik (kot je bilo to v konkretnem primeru),(4) zaključka o takšnem (slabem) premoženjskem stanju ni moč sprejeti (okoliščina, da določena rubrika ni izpolnjena, pa seveda ne dovoljuje sklepa, da predlagatelj določenega premoženja ali dohodka nima).

5. Brezposelnost, na katero se sklicuje tožnica, torej ne privede do avtomatične zakonske oprostitve plačila sodnih taks. Prav tako pa slednja razlogov za oprostitev plačila sodnih taks ni izkazala. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Sklep P 1405/2011-III z dne 22.9.2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4018/2011 z dne 7.6.2012. (2) V zvezi s 16. členom ZST-1. (3) Edina izjema (predvidena v 5. odstavku 11. člena ZST-1), ko se premoženjsko stanje predlagatelja ne ugotavlja, je, če slednji na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tožnica je v predlogu z dne 9.7.2012 jasno navedla, da nima socialne pomoči).

(4) Ker navedb ni, sodišče (kot je to pravilno navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) tudi ne more preverjati njihove resničnosti oziroma po uradni dolžnosti (4. odstavek 12. člena ZST-1) ugotavljati predlagateljevo premoženjsko stanje (saj ga izven tega okvira ne more).