Jedro

Okrožno sodišče v Kopru je plačilni nalog opremilo s potrdilom o izvršljivosti, kar pomeni, da je veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožena stranka tudi izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva odločila, da je tožnik dolžan plačati sodno takso v znesku 1.518,00 EUR, stroške davčne izvršbe v znesku 50,00 EUR in stroške izdaje tega sklepa v znesku 25,00 EUR. Prvostopenjski organ je navedel, da obveznost tožnika temelji na treh izvršilnih naslovih, in sicer plačilnem nalogu Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 187/2011 z dne 13. 9. 2011, ki je postal izvršljiv dne 25. 11. 2011, sklepu FURS, št. DT 4933-1218/2012-3 z dne 5. 7. 2012, ki je postal izvršljiv dne 23. 7. 2012 in sklepu istega organa, št. DT 4933-1218/2012-5 z dne 10. 8. 2015, ki je postal izvršljiv dne 27. 8. 2015. Določil je, da se davčna izvršba dolgovanih zneskov opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik pri A. ter da se tej banki naloži, da na dan prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolgovane obveznosti in jih prenese na prehodni podračun prvostopenjskega organa.

2. Odločitev prvostopenjskega organa je po pritožbi tožnika potrdilo Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ), s tem, da je spremenilo navedbo izdajatelja drugo navedenega izvršilnega naslova na Carinsko upravo RS, Carinski urad Sežana ter določilo pravi datum izvršljivosti na dan 22. 7. 2012, pri tretje navedenem izvršilnem naslovu pa določilo pravi datum izvršljivosti na dan 26. 8. 2015. V obrazložitvi svoje odločitve je drugostopenjski organ pojasnil, da je odločil o spremembi prvostopenjskega sklepa na podlagi podatkov iz upravnega spisa. Pri odločanju o tožnikovi pritožbi je izhajal iz določbe 143. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da prične davčni organ davčno izvršbo, če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom. Na podlagi 146. člena tega zakona je izvršilni naslov v primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Po določbi prvega odstavka 144. člena ZDavP-2 je lahko predmet davčne izvršbe vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Drugostopenjski organ ugotavlja, da ima sklep prvostopenjskega organa vse sestavine sklepa o davčni izvršbi, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Izvršilni postopek se je pričel na podlagi plačilnega naloga Okrožnega sodišča v Kopru, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, torej potrdilom v smislu 179. člena ZDavP-2 in se zato dejstva, ki so v njem potrjena, štejejo za dokazana. Drugostopenjski organ poudarja, da niti ZDavP-2 niti Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ne dajeta davčnemu organu pristojnosti, da bi preverjal pravilnost izvršilnega naslova niti da vi preverjal ali je potrditev izvršljivosti pravilna. Klavzulo izvršljivosti se namreč lahko izpodbija le pri organu, ki je izvršljivost izvršilnega naloga potrdil. 3. Drugostopenjski organ ugotavlja, da sta bila za izterjavo neporavnane sodne takse tožniku predhodno že izdana dva sklepa o izvršbi, in sicer dne 5. 7. 2012 na njegova denarna sredstva pri B., d.d. in dne 10. 8. 2014 na njegove denarne prejemke. Izvršba je bila na podlagi obeh sklepov neuspešna. Drugostopenjski organ meni, da je zato prvostopenjski organ utemeljeno nadaljeval davčno izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem tožnikovih denarnih sredstev pri A. d.d. Pojasnil je še, da o oprostitvi plačila sodne takse ne more odločati davčni organ, ki le izvaja postopek davčne izvršbe, pač pa tisti organ, ki je izdal izvršilni naslov. V ta izvršilni naslov namreč davčni organ ne sme posegati. Tožnik je sicer predložil dva sklepa sodišča, ki sta mu bila izdana v izvršilnih zadevah, v katerih je bil oproščen plačila sodne takse, vendar pa se v obravnavanem primeru ne izterjujejo te sodne takse, pač pa sodna taksa, ki mu je bila s plačilnim nalogom odmerjena v pravdni zadevi, opr. št. P 187/2011. Iz tega razloga zato slabo premoženjsko stanje, na katerega se sklicuje tožnik, ne more biti okoliščina, od katere je odvisna uvedba postopka davčne izterjave.

4. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi smiselno predlaga, naj se izpodbijani sklep o davčni izvršbi in odločitev drugostopenjskega organa v delu, ki spreminja prvostopenjsko odločitev, odpravita. Predlaga, naj ga sodišče oprosti plačila sodne takse, ki mu jo je odmerilo Okrožno sodišče v Kopru v višini 1.518,00 EUR. Take vsote ni zmožen plačati, saj gre za znesek treh njegovih pokojnin. S tem bi bilo ogroženo njegovo finančno, zdravstveno in psihično stanje. S pokojnino, ki jo prejema, komajda uspe poravnati položnice in najemnino, tako da mu ostane le malo denarja za hrano in ostale potrebščine. Pogosto po kontejnerjih išče staro železo, aluminij in baker, da jih proda in si tako prisluži kakšen dodaten evro za kruh. Je invalid tretje kategorije in kaj drugega ne more delat. Prilaga tudi dokazila o svojem premoženjskem stanju in predlaga, naj se njegovi tožbi ugodi, tako kot mu je v ugodilo tudi sodišče v Kopru in ga oprostilo plačila sodnih taks.

5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, po oceni sodišča, navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ. Njunima obrazložitvama se, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

8. Sodišče ugotavlja, da tožnik izpodbijanemu sklepu o davčni izvršbi ne oporeka po vsebini, pač pa oporeka enemu od izvršilnih naslovov, to je plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 187/2011 z dne 13. 9. 2011, ki je postal izvršljiv dne 25. 11. 2011. Svoji obveznosti po tem plačilnem nalogu sicer ne nasprotuje, pač pa smiselno navaja, da zneska zaradi finančne stiske ne more poravnati ter predlaga, da se ga zato plačila tako tega zneska kot vseh nadaljnjih stroškov, ki so nastali z izterjavo, oprosti.

9. Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. 143. člen ZDavP-2 določa, da začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom. Po določbi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 lahko davčni organ na podlagi zakona izterjuje tudi druge denarne nedavčne obveznosti. V takem primeru je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V obravnavanem primeru je uvedbo postopka davčne izvršbe predlagalo Okrožno sodišče v Kopru, saj tožnik obveznosti, ki mu je bila odmerjena s plačilnim nalogom opr. št. P 187/2011 z dne 13. 9. 2011, ni poravnal. Okrožno sodišče v Kopru je plačilni nalog opremilo s potrdilom o izvršljivosti, kar pomeni, da je veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožena stranka tudi izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), prav tako ga zato ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

10. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da tožnikova tožba ni utemeljena. Tožnik namreč želi izpodbijati plačilni nalog, torej izvršilni naslov, oziroma predlaga oprostitev plačila tega zneska, kot tudi vseh nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, ki so nastali. Taki zahtevi pa, kot je pojasnjeno v prejšnjem odstavku, v postopku davčne izvršbe ni mogoče slediti. Tožnik bi namreč moral svoj predlog za oprostitev plačila po plačilnem nalogu nasloviti na Okrožno sodišče v Kopru, ki je ta plačilni nalog izdalo. Zgolj izdajatelj plačilnega naloga, to je izvršilnega naslova, je namreč tisti, ki lahko odloči o takem predlogu. Davčni organ, ki vodi postopek izterjave neporavnanega dolga, torej o oprostitvi plačila, oziroma o izvršilnem naslovu ne more odločati in ga ne sme spreminjati. To vodi do ugotovitve, da je bila odločitev tožene stranke, ki je tožniku izdala sklep o davčni izvršbi na podlagi plačilnega naloga, ki je bil opremljen s klavzulo izvršljivosti, utemeljena, prav tako utemeljena odločitev drugostopenjskega organa.

11. Glede na vse navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba ni utemeljena in jo je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.