Jedro

Glavno vodilo pri vseh odločitvah v družinskih zadevah je otrokova korist (7. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev.

Iz navedenih dokazov pa ni razvidno, kako je A. A. vpet v novo življenjsko okolje pri materi in tudi ne točno, kako pri očetu, niti ne, kakšne so njegove zmožnosti prilagajanja na novo okolje, želje glede šolanja, obiskovanja prostočasnih dejavnosti, druženja itd. Navedb predlagateljice glede pomoči pri varstvu oziroma skrbi za A. A. sodišče ni preverjalo, čeprav mora v postopkih za varstvo koristi otroka po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale oziroma izvaja dokaze, ki jih niso predlagale.

Klinično psihološko poročilo nima dokazne moči izvedenskega mnenja. Ima pa podobno dokazno moč mnenje CSD. Skladno z določbami 96. člena ZNP-1 je treba A. A. omogočiti, da izrazi svoje mnenje o tem, katero šolo bi obiskoval. Naloga CSD v postopkih za varstvo koristi otrok je tudi, da otroku pomaga uveljaviti pravico do izražanja mnenja. Iz poročil CSD pa ni razvidno, da bi mnenje A. A. vsaj poskušal pridobiti. Izjavo A. A. lahko sodišče pridobi tudi na druge, v 96. členu ZNP-1 predvidene načine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v točkah I, II, III in V izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za prepis ml. A. A. v Osnovno šolo B. s šolskim letom 2023/2024 (točka I izreka) in spremenilo s sodno poravnavo določene stike med nasprotnim udeležencem in A. A. tako, da potekajo prve tri vikende v mesecu od petka, ko ga oče po pouku prevzame v šoli, do nedelje do 19.00 ure, ko ga mati prevzame na očetovem domu, med tednom ob sredah popoldan, ko ga oče prevzame v šoli, do 19.00 ure, ko ga mati prevzame na očetovem domu, in med jesenskimi in zimskimi počitnicami; med velikonočnimi prazniki, božično novoletnimi počitnicami in prvomajskimi počitnicami ter poletnimi počitnicami pa stiki potekajo kot je določeno s poravnavo, tj. izmenjaje (točka II izreka). V preostalem delu je predlog predlagateljice zavrnilo (točka III izreka). V točki IV izreka je zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe. Glede stroškov postopka je odločilo, da krijeta udeleženca vsak svoje (točka V izreka).

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec. Izpodbija odločitev o nadomestitvi soglasja za prešolanje sina A. A. in glede stikov, in sicer zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da predlog predlagateljice za nadomestitev soglasja za prepis A. A. v Osnovno šolo B. zavrne ter odloči, da A. A. preživi pri vsakem od staršev izmenično po en teden, podredno naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Glede menjave osnovne šole opozarja na sodno prakso, po kateri selitev v oddaljen kraj ne more nujno pomeniti tudi spremembe šolskega okoliša. A. A. je dve šolski leti že preživel v sedanji šoli in vzpostavil stike z vrstniki. A. A. je v krajšem časovnem obdobju doživel veliko sprememb in mu menjava osnovne šole ter vključitev v popolnoma nov razred, v katerem so že oblikovane vrstniške skupine, ne bi bila v korist. A. A. z vzpostavljanjem stika in preživljanjem časa z osebnimi asistenti nasprotnega udeleženca nima nobenih težav. Da bi bila OŠ B. „boljša“ od OŠ C., da bi se A. A. v njej počutil bolje ali bil za delo bolj motiviran, ni izkazano. Pred izdajo izpodbijanega sklepa bi bilo treba pridobiti aktualnejše informacije o A. A. počutju v trenutni šoli. Stanje je namreč bistveno drugačno, kot izhaja iz poročil: A. A. se v šoli počuti dobro, je motiviran za šolsko delo in ima vzpostavljeno vrstniško mrežo. Iz obrazložitve sklepa glede kraja bivanja A. A. izhaja, kot da bi bival pri predlagateljici in imel z očetom le občasne stike, kar pa ne drži. Sodišče je dalo težo zapisu ene od učiteljic, kaj naj bi A. A. izjavil o domu, zavrnilo pa je vse dokazne predloge za zaslišanje oseb, ki bi lahko izpovedale, kako se otrok počuti pri očetu. Odločitev o kraju šolanja mora temeljiti na ugotovitvi, kaj je otroku v korist in ne na ugotovitvi, kje živi predlagateljica. Izpostavlja, da se predlagateljica vsakodnevno vozi v D. na delo in bi bil A. A., če bi hodil v šolo v B., veliko časa prepuščen samemu sebi. Sodišče je nekritično sledilo izpovedbi predlagateljice, da ima okoli sebe sorodnike, ki lahko pomagajo pri skrbi za otroka.

V zvezi z v izpodbijanem sklepu določenim načinom izvajanja stikov navaja, da je sodišče spregledalo, da ne more voziti avta niti uporabljati javnega prevoza in je pri prevozih v celoti odvisen od drugih. Breme voženj otroka na stik bi bilo treba razporediti drugače, ali pa odločiti, da se stik med tednom lahko izvede v obdobju od torka do četrtka. Predlaga tudi, da se ura končanja stika ob nedeljah premakne na 19.30 uro in s tem omogoči, da bosta z otrokom imela dovolj časa za nedeljske izlete.

Sodišče ni angažiralo izvedenca klinične psihologije, čeprav klinično psihološkega poročila dr. E. E. ni mogoče šteti za ustrezno nadomestilo izvedenskemu mnenju, saj ni bila postavljena s strani sodišča. V izpodbijanem sklepu ni dokazne ocene zaslišanja dr. E. E., kar predstavlja kršitev 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Bistveno kršitev določb postopka predstavlja tudi zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje prič. Predvsem zaslišanje osebnih asistentov bi bilo bistveno za uvid sodišča v njegovo in A. A. življenje, zato obrazložitev, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno, krši njegovo pravico do izjave.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da nasprotni udeleženec na prvo mesto postavlja svojo in ne otrokovo korist. Po sodni poravnavi ima otrok prebivališče pri njej in s selitvijo mu je omogočila kvalitetnejše življenje. Napačna je navedba nasprotnega udeleženca, da osebni asistenti niso (več) velika sprememba v A. A. življenju in da A. A. s tem nima nobenih težav. S prešolanjem bo odpadla dolga vožnja ter s tem zgodnje vstajanje A. A. ter pozno prihajanje domov. A. A. se zelo veseli, da bo lahko obiskoval novo šolo. Na novo okolje se je odlično prilagodil, oblikoval si je svojo socialno mrežo in se v njej dobro počuti. Varna pot oziroma prevoz v šolo je na vrhu lestvice prioritet pri tehtanju koristi otroka. Iz mnenja CSD je razvidno, da je za otroka koristno, da se šola v B. in je v času pouka več dni pri mami kot pri očetu. A. A. se v sedanji šoli ne počuti dobro in prehod iz podružnične v matično šolo je okoliščina, na katero bi se moral prilagoditi na novo. Podružnična šola ne omogoča obiskovanja interesnih dejavnosti. Glede očitka nasprotnega udeleženca, da je zaradi službe odsotna 10 ur dnevno, pojasnjuje, da ima gibljiv delovni čas, v OŠ B. pa je omogočeno podaljšano bivanje do petega razreda. Ima dve odrasli hčerki, ki sta z A. A. zelo povezani in ji lahko priskočita na pomoč, pa tudi njena starša pri njej preživita veliko časa. Stiki, kot jih je na novo določilo sodišče, sledijo potrebam in koristim otroka. Nasprotni udeleženec je sposoben poskrbeti za svoj prevoz, da bo lahko izvajal stike z A. A. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi sodne poravnave, ki sta jo sklenila udeleženca postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani 20. 12. 2019, izvajata skupno starševstvo. Ker iz neizpodbijanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da imata oba starša ustrezne starševske kapacitete, presojanje primernosti odločitve za izvajanje skupnega starševstva ni predmet tega postopka. Starša se ne moreta sporazumeti, katero šolo naj obiskuje A. A. po odselitvi predlagateljice iz kraja, kjer so živeli in je A. A. pričel obiskovati šolo, v približno 60 km oddaljen kraj, zato mora o tem skladno s četrtim odstavkom 151. člena Družinskega zakonika (DZ) odločiti sodišče. Glavno vodilo pri vseh odločitvah v družinskih zadevah je otrokova korist (7. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev.1 Višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni dovolj raziskalo vseh okoliščin konkretnega primera, da bi lahko ugotovilo največjo korist A. A. Odločitev o nadomestitvi soglasja očeta za prešolanje A. A. in na to odločitev vezana odločitev o izvajanju stikov med A. A. in staršema sta preuranjeni.

6. Izpodbijani odločitvi je prvo sodišče sprejelo predvsem na podlagi mnenja CSD ter klinično psihološkega poročila klinične psihologinje dr. E. E. in njene izpovedbe (gl. točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Iz navedenih dokazov pa ni razvidno, kako je A. A. vpet v novo življenjsko okolje pri materi in tudi ne točno, kako pri očetu, niti ne, kakšne so njegove zmožnosti prilagajanja na novo okolje, želje glede šolanja, obiskovanja prostočasnih dejavnosti, druženja itd. Navedb predlagateljice glede pomoči pri varstvu oziroma skrbi za A. A. sodišče ni preverjalo, čeprav mora v postopkih za varstvo koristi otroka po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale oziroma izvaja dokaze, ki jih niso predlagale. Utemeljeno opozarja pritožba, da kot kraj bivanja A. A. ni mogoče avtomatično šteti kraja, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Trenutno A. A. v resnici biva na dveh lokacijah, pri mami in pri očetu. Ugotoviti je treba, ali je A. A. bolj v korist, da se še naprej šola na podružnični šoli v kraju, kjer živi oče, ali pa v kraju, kamor se je preselila mama. V ta namen bo treba narediti oceno, kako bo ob vseh spremembah, ki jih je v zadnjem času doživel A. A., nanj vplivala še sprememba šolskega okolja. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da bo moral A. A. naslednje šolsko leto v drugo šolo že zato, ker se na podružnični šoli šolajo učenci le do 4. razreda. Nadalje je treba upoštevati dejstvo, da ima mama službo v D. Prav ima pritožba, da ji pot v službo in nazaj vsak dan vzame najmanj dve uri. Gibljiv delovni čas na število ur, ko zaradi službe ne more biti doma, ne vpliva, da bi delala s skrajšanim delovnim časom, pa ne zatrjuje. Zato je treba preveriti, ali bo za A. A. v času, ko je mati odsotna, primerno poskrbljeno.

7. Pravilno pritožba opozarja tudi, da klinično psihološko poročilo nima dokazne moči izvedenskega mnenja. Ima pa podobno dokazno moč mnenje CSD2. Skladno z določbami 96. člena ZNP-1 je treba A. A. omogočiti, da izrazi svoje mnenje o tem, katero šolo bi obiskoval. Naloga CSD v postopkih za varstvo koristi otrok je tudi, da otroku pomaga uveljaviti pravico do izražanja mnenja. Iz poročil CSD pa ni razvidno, da bi mnenje A. A. vsaj poskušal pridobiti. Izjavo A. A. lahko sodišče pridobi tudi na druge, v 96. členu ZNP-1 predvidene načine.

8. Da bo mogoče pravilno uporabiti materialno pravo, je treba dopolniti dokazni postopek. Ugotoviti bo treba cele sklope pravno relevantnih dejstev in opraviti več procesnih dejanj. Višje sodišče ocenjuje, da bi z dopolnitvijo dokaznega postopka na pritožbeni stopnji nedopustno poseglo v pravici udeležencev postopka do izjave in pritožbe, zato se je odločilo za izjemo iz prvega odstavka 355. člena in izpodbijano odločitev razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.3 Navodila za delo prvostopenjskega sodišča so razvidna iz predhodne obrazložitve.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 1 Glej komentar M. Čujoviča k 7. členu DZ v: Komentar Družinskega zakonika, red. B. Novak, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, stran 67. 2 Glej razširjena uvodna pojasnila v: Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), urednika V. Rijavec in A. Galič, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, stran 228. 3 ZPP se uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.